151. člen
(začasno mirovanje pravice do odpovedi)
(1)
Banka Slovenije lahko odloči, da morebitna pravica do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo, katere stranka je subjekt reševanja, miruje od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju, pod pogojem, da se pogodbene obveznosti plačila in izročitve ter zagotavljanja zavarovanja s premoženjem še naprej izvajajo.
(2)
Banka Slovenije lahko uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka glede pravice do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s podrejeno družbo subjekta reševanja, kadar:
1.
subjekt reševanja jamči za obveznosti iz te pogodbe ali drugače zagotavlja njihovo izpolnitev,
2.
se pravica do odpovedi na podlagi te pogodbe uveljavljajo izključno z upoštevanjem insolventnosti ali finančnega položaja subjekta reševanja in
3.
za pooblastilo za prenos, ki se izvaja ali se lahko izvaja v zvezi s subjektom reševanja v okviru ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona, velja, da:
-
so ali bi lahko bila vsa sredstva in obveznosti podrejene družbe v zvezi z navedeno pogodbo prenesena na prevzemnika ali bi jih ta lahko prevzel ali
-
Banka Slovenije drugače zagotovi ustrezno zaščito teh obveznosti.
(3)
Mirovanje iz prejšnjega odstavka učinkuje od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
(4)
Mirovanje na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporablja v zvezi s pravico odpovedi, vzpostavljeno v korist:
1.
sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
2.
centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU, in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU;
3.
centralnih bank.
(5)
Nasprotna stranka pogodbe lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu s pogodbo pred koncem obdobja mirovanja iz prvega odstavka tega člena na podlagi obvestila Banke Slovenije, da pravice in obveznosti, ki jih pokriva pogodba, v okviru reševanja ne bodo prenesene na drug subjekt oziroma odpisane ali konvertirane za dokapitalizacijo subjekta reševanja.
(6)
Kadar Banka Slovenije odloči o mirovanju pravice do odpovedi na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena in če nasprotna pogodbena stranka ni prejela obvestila iz prejšnjega odstavka, se ta pravica lahko uveljavlja po izteku obdobja mirovanja in ob upoštevanju 137. člena tega zakona pod naslednjimi pogoji:
1.
če so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na prevzemnika, lahko nasprotna pogodbena stranka uveljavlja pravico do odpovedi izključno na podlagi okoliščin, ki nastopijo po prenosu in v skladu s pogodbo upravičujejo odstop nasprotne stranke;
2.
če se pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ne prenesejo na novega prevzemnika ter Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ni uporabila instrumenta odpisa in konverzije za dokapitalizacijo subjekta reševanja, lahko nasprotna pogodbena stranka ob izteku obdobja mirovanja nemudoma uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z določbami zadevne pogodbe.
(7)
Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na pravilno delovanje finančnih trgov.
(8)
Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil na podlagi tega zakona ali pooblastil v zvezi z izvajanjem bonitetnega nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, zahteva, da subjekt reševanja vzdržuje podrobne evidence pogodb ter na zahtevo Banke Slovenije pošlje informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje odgovornosti in nalog v skladu z 81. členom Uredbe 648/2012/EU.