137. člen
(omejitev uporabe posameznih pogodbenih ureditev)
(1)
Če se v primeru uporabe ukrepov za reševanje ali posameznih pooblastil v zvezi z reševanjem po tem zakonu bistvene obveznosti iz pogodbe, ki jo je subjekt reševanja sklenil z nasprotno pogodbeno stranko, vključno z obveznostmi plačila in izročitve ter z zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, po začetku postopka reševanja še naprej izpolnjujejo v okviru sklenjene pogodbe, samo uporaba teh ukrepov sama po sebi ne šteje za:
(2)
Prejšnji odstavek se uporablja tudi za pogodbe, ki so jih sklenili drugi subjekti v skupini, razen subjekt reševanja, in sicer:
(3)
Če se v primeru uporabe pooblastil za mirovanje obveznosti v skladu s 86. členom tega zakona, ukrepov za reševanje ali posameznih pooblastil v zvezi z reševanjem po tem zakonu bistvene obveznosti iz pogodbe, ki jo je subjekt reševanja sklenil z nasprotno stranko, vključno z obveznostmi plačila in izročitve ter zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, še naprej izpolnjujejo v okviru sklenjene pogodbe, samo uporaba teh ukrepov sama po sebi ne omogoča, da bi kdor koli:
(4)
Ta člen ne vpliva na pravico posameznika, da uresniči upravičenje iz prejšnjega odstavka, če razlog za uresničenje teh upravičenj ni izključno začetek postopka reševanja oziroma uporaba drugih ukrepov in pooblastil med postopkom reševanja, ampak je posledica drugih okoliščin.
(5)
Kadar Banka Slovenije uporabi pooblastila za mirovanje ali omejitev iz 86. do 90. člena tega zakona oziroma 149. do 151. člena tega zakona, mirovanje ali omejitev, ki je posledica takšne odločitve, ne pomeni neizpolnitve pogodbene obveznosti v smislu prvega in tretjega odstavka tega člena oziroma za izvajanje 151. člena tega zakona.
(6)
Če se postopki tretje države za reševanje priznajo v skladu z 273. členom tega zakona, se za izvajanje tega člena izvajanje pooblastil v okviru teh postopkov šteje za izvajanje ukrepov za reševanje.