24. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2)
Med gradnjo in po posegu se na območju državnega prostorskega načrta upoštevajo naslednji pogoji:
-
na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se kar najmanj posega; začasna in stalna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala se, kadar je mogočo, načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
-
v gozdu se delovni pas plinovoda M3/1 čim bolj zoži;
-
ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo mogočo s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo;
-
zasipavanje se izvede izključno z izkopanim materialom, dovažanje materiala od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;
-
rastje se seka od začetka septembra do konca februarja; posekan les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka; pri tem je treba upoštevati predpise s področja varstva gozdov oziroma predpise, ki urejajo sečnjo; ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče; pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba nemudoma obvestiti naravovarstveni nadzor, ki nato opredelil nadaljnje ukrepe;
-
gradbiščni provizorij in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
-
za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;
-
med gradnjo se svetilke na gradbiščih postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno; svetijo lahko le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru;
-
rastje se zaradi vzdrževanje plinovoda seka na območju omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda); ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice;
-
pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva.
(3)
Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede skladno s 25. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo še naslednji ukrepi:
-
gradnja pri prečkanju potokov v Vipavski dolini (Podovšak, Šumljak, Zali potok, Dupeljski potok) poteka od začetka decembra do konca marca, gradnja med 1. septembrom in 31. novembrom zaradi razmnoževanja potočnih rakov ni dovoljena. Pri prekopu teh potokov se mora zagotoviti taka globina vkopa plinovoda M3/1, da bo nad plinovodom omogočena trajna zarast z lesno obrežno vegetacijo in da ne pride do vpliva korenin na plinovod. Po gradnji je treba obrežje potokov v sodelovanju s pristojno naravovarstveno službo in naravovarstvenim nadzorom ponovno obojestransko zasaditi z avtohtonim rastjem na območju delovnega pasu plinovoda;
-
na mestih, kjer pride do prestavitve ali urejanja strug, se dela izvedejo tako, da omogočijo preživetje vrst, ki tam živijo. Dela se, kadar je to mogočo, opravijo po načelih sonaravnega urejanja voda. Dno se oblikuje v neporavnani obliki z vmesnimi prostori med posameznimi skalami, podobno kot je to v naravi. V strugi morajo biti zakloni, ki lokalno umirijo vodni tok, da se lahko ob visokih vodah tja umaknejo ribe. Če je možno, se izvede tolmune in prehodne pragove v kombinaciji kamna in lesa. Betonirani deli se zakrijejo pod kamenjem in oblikujejo čim bolj podobno naravnemu stanju. Obrežna vegetacija se mora kar najbolj ohranjati;
-
podporni zidovi in obrežna zavarovanja, kjer je predvidena izvedba s kamnom v betonu, se izvedejo tako, da na vidni zunanji strani beton ne prekriva kamnov oziroma skal. Na mestih, kjer so podporni zidovi, obrežna zavarovanja in njihovi temelji pod vodo, se med skalami naredijo čim globlje razpoke, ki se ne zalijejo z betonom, da so lahko skrivališča rib in drugih vodnih organizmov;
-
utrjena brežina se izvede v izrazito neporavnani obliki, da se ob bregu ustvarijo primerni prostori za ribja skrivališča;
-
če so predvidena kakršna koli dela ob ali v vodi, je treba najmanj sedem dni pred začetkom take gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja in naravovarstveni nadzor o začetku gradnje, ki bosta na podlagi trenutnega stanja populacij rib v vodotokih odločila, ali se izvede oziroma organizira intervencijski odlov rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Zaradi etapnosti in del, ki bodo potekala daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti upravljavca in naravovarstveni nadzor o vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka;
-
pri prečkanju vodotokov se, kadar ni drugih prostorskih možnosti zunaj območja naravne vrednote, izkoristijo vse možne tehnične rešitve, tako da se naravna vrednota ne poškoduje in da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
(4)
Območje vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanje pa je prepovedano. Na območju 50 m pred in za osjo jame se pri gradnji uporabi tehnologija, ki povzroča najmanj tresljajev. Če se med gradnjo plinovoda M3/1 odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, pristojno za raziskovanje Krasa, in naravovarstveni nadzor. Po končani gradnji se opravi pregled ohranjenosti vhodov v jame.
(5)
Na življenjskem območju velike uharice v dolini Bele na odseku od km 59 + 500 do km 60 + 500 in od km 66 + 000 do km 67 + 000 se gradbena dela izvedejo v čim krajšem času med 15. julijem in 30. septembrom, zunaj gnezditvenega obdobja velike uharice. Gradnja v obdobju od 1. oktobra do 15. julija ni dovoljena.
(6)
Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda M3/1 se na vsak kilometer poteka skozi gozd postavi 20 netopirnic. Število netopirnic se lahko zmanjša ob predhodnem natančnem popisu dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po poseku drevja. Postavitev netopirnic in služnostne pravice oziroma obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpiše za dobo 20 let.
(7)
Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
-
zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda M3/1,
-
na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se delovna vozila in mehanizacija pred vstopom na gradbišče operejo,
-
košnja se izvaja najmanj 2-krat letno, površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga) pa se kosijo še pogosteje, praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.
(8)
Jarek, v katerega se polaga plinovod, se med gradnjo ogradi zaradi preprečitve padcev prostoživečih živali vanj.
(9)
Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.