Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS002675 - odpoved dediščini - kdo se ne more odpovedati dediščini
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS002675
IZVOR, AVTOR
VSJ Rev 49/62, 15.3.1962
OBJAVA
Bilten VSJ 8/62 str.10
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Jugoslavija
SIMILARDOCS
VS004321 ^^^ VS006884 ^^^ VS017946
INSTITUT VSRS
odpoved dediščini - kdo se ne more odpovedati dediščini
PODROČJE VSRS
DEDNO PRAVO
BESEDILO
PREVOD:
Toženec je s pravnomočno kazensko sodbo obsojen zaradi kaznivega
dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti. Tožnik je
bil s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pot civilne
pravde.
V tej pravdi je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je toženčeva
izjava o odpovedi dediščini po njegovem očetu, ki jo je le-ta dal v
zapuščinskem postopku, neveljavna, ker z njo toženec želi tožniku
onemogočiti poplačilo terjatve za nastalo škodo.
Sodišča so ta zahtevek zavrnila, ker toženec ni razpolagal s sporno
zapuščino ter se ji je zato lahko odpovedal. Sicer pa bo tožnik svoj
odškodninski zahtevek, če bo z njim uspel, lahko izterjal iz
toženčevih dohodkov.
ORIGINAL:
Krivičnom presudom tuženi je osudjen zbog krivičnog dela teške
telesne povrede iz nehata, a tužilac sa svojim imovinsko-pravnim
zahtevom upućen na parnicu. Tužilac je poveo gradjanski spor i
postavio oštetni zahtev za 480.000. Taj spor još nije okončan.
U ovom predmetu tužilac traži da se utvrdi da tuženikova izjava o
odricanju od nasledja iza svog oca, koju je dao u ostavinskom
postupku, nema pravne važnosti, jer se njome ide na onemugućavanje
tužioca da ostvari svoj zahtev za naknadu štete prouzrokovane
krivičnim delom tuženog.
Sudovi su odbili taj zahtev. Svoju odluku su bazirali na čl. 138.
zakona o nasledjivanju, jer tuženi nije raspolagao spornom
zaostavštinom pa se mogao odreći nasledja, a na slučaj uspeha u sporu
za naknadu štete tužilac se može naplatiti iz prinadležnosti tuženog
koje iznose 20.000 dinara mesečno. (Zabeleženo kao slučaj).
Toženec je s pravnomočno kazensko sodbo obsojen zaradi kaznivega
dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti. Tožnik je
bil s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pot civilne
pravde.
V tej pravdi je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je toženčeva
izjava o odpovedi dediščini po njegovem očetu, ki jo je le-ta dal v
zapuščinskem postopku, neveljavna, ker z njo toženec želi tožniku
onemogočiti poplačilo terjatve za nastalo škodo.
Sodišča so ta zahtevek zavrnila, ker toženec ni razpolagal s sporno
zapuščino ter se ji je zato lahko odpovedal. Sicer pa bo tožnik svoj
odškodninski zahtevek, če bo z njim uspel, lahko izterjal iz
toženčevih dohodkov.
ORIGINAL:
Krivičnom presudom tuženi je osudjen zbog krivičnog dela teške
telesne povrede iz nehata, a tužilac sa svojim imovinsko-pravnim
zahtevom upućen na parnicu. Tužilac je poveo gradjanski spor i
postavio oštetni zahtev za 480.000. Taj spor još nije okončan.
U ovom predmetu tužilac traži da se utvrdi da tuženikova izjava o
odricanju od nasledja iza svog oca, koju je dao u ostavinskom
postupku, nema pravne važnosti, jer se njome ide na onemugućavanje
tužioca da ostvari svoj zahtev za naknadu štete prouzrokovane
krivičnim delom tuženog.
Sudovi su odbili taj zahtev. Svoju odluku su bazirali na čl. 138.
zakona o nasledjivanju, jer tuženi nije raspolagao spornom
zaostavštinom pa se mogao odreći nasledja, a na slučaj uspeha u sporu
za naknadu štete tužilac se može naplatiti iz prinadležnosti tuženog
koje iznose 20.000 dinara mesečno. (Zabeleženo kao slučaj).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.