Znanstveno-raziskovalni sveti opravljajo naslednje naloge:
1.
za posamezne raziskovalne vede pripravijo poročila in dajejo pobude o:
-
stanju raziskovalnih področij v Republiki Sloveniji,
-
dosežkih v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih,
-
razvoju raziskovalnega področja v svetu,
-
usmeritvah razvoja posameznega raziskovalnega področja v Republiki Sloveniji;
2.
predlagajo izhodišča za oblikovanje nacionalne znanstvene in tehnološke politike;
3.
ocenjujejo programe dejavnosti JRO in pripravijo mnenje o kakovosti programov JRO
4.
pri evalvaciji projektov:
-
predlagajo metodologijo ocenjevanja,
-
usklajujejo kriterije za ocenjevanje,
-
predlagajo recenzente;
5.
pripravijo prednostne liste na področju posameznih znanstvenih ved za financiranje projektov, pri čemer upoštevajo:
-
družbene razvojne prioritete,
-
znanstveno relevantnost,
-
zasedenost in uporabo kapacitet raziskovalnih skupin in
-
razpoložljiva proračunska sredstva;
6.
na področju infrastrukture:
-
pripravijo prednostno listo financiranja raziskovalne in druge infrastrukturne opreme;
-
sodelujejo pri izboru strateške tuje periodike in podatkovnih baz,
-
ocenjujejo prispevek posameznega informacijskega centra ali knjižnice k raziskovalni dejavnosti,
-
sodelujejo pri opredeljevanju razvoja in delovanja raziskovalne komunikacijske infrastrukture,
-
predlagajo izbor specializiranih informacijskih centrov in knjižnic in
7.
na področju kadrov:
-
vsaj enkrat letno pripravijo kvalitativno analizo rezultatov raziskovalnih skupin pri usposabljanju kadrov,
-
pripravijo oceno kadrovskih potreb ter razvojnih možnosti,
-
predlagajo politiko usposabljanja raziskovalnih kadrov,
-
dajejo mnenje k vlogam za doktorski študij v tujini in
-
pripravijo oceno podiplomskih programov;
8.
glede znanstvenih sestankov, znanstvenih monografij ter znanstvenih periodičnih publikacij:
-
enkrat letno izdelajo:
a)
analizo rezultatov znanstvenih sestankov,
b)
oceno pravilnosti razvrstitve po prednostnih kazalcih,
c)
analizo objav znanstvenih monografij,
č)
predloge ukrepov za pospeševanje objavljanja znanstvenih monografij na deficitarnih področjih,
d)
analizo domačih znanstvenih periodičnih publikacij z vidika upravičenosti sofinanciranja.