Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
(meritev onesnaževal v ostankih)
(1)
Upravljavec, ki uporablja ali daje na trg lesne ostanke iz prve alineje 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe in biomasne ostanke iz prve alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe, mora zagotoviti izvajanje meritve nevarnih snovi v teh ostankih.
(2)
Meritev nevarnih snovi v ostankih se mora opraviti:
-
pred prvo uporabo ali dajanjem na trg, in
-
v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje lesnih izdelkov, ki vključuje nove vhodne lesne materiale, predhodno že obdelane s kemičnimi sredstvi, ali drugačne sestavine lepil, premazov in drugih kemičnih sredstev za pripravo ali zaščito lesa, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa in proizvodnji pohištva, ali
-
v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa obdelave biomase, posledica česar je drugačna kemična sestava biomasnih ostankov.
(3)
Meritev nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za določanje onesnaževal iz priloge 4 te uredbe.
(4)
Upravljavec iz prvega odstavka tega člena mora rezultate opravljenih meritvah nevarnih snovi skladno z drugim odstavkom tega člena hraniti najmanj pet let in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanje.
(5)
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena ni treba izvajati meritve:
-
nevarnih snovi v lesnih ostankih ali biomasnih ostankih, ki izvirajo izključno iz mehanske obdelave;
-
pentaklorfenola v biomasnih ostankih.
(6)
Če vsebnost nevarnih snovi v lesnih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so za male kurilne naprave določene v prvi alineji 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe, se lahko ti ostanki štejejo kot biomasni ostanki, ki se uporabljajo v srednji kurilni napravi, če ne presegajo mejnih vrednosti iz prve alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe. Če vsebnost nevarnih snovi v biomasnih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so določene v prvi alineji drugega odstavka 6. člena te uredbe, se ti ostanki štejejo za odpadke.«.