122. člen
Prometne nesreče
(1)
Vsakdo mora nuditi pomoč pri prometni nesreči, če je potrebno:
1.
rešiti človeška življenja;
2.
preprečiti ogrožanje drugih;
3.
preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
(2)
Policist je dolžan priti na kraj prometne nesreče II., III. in IV. kategorije, opraviti ogled in o ogledu napisati zapisnik. Na kraj prometne nesreče I. kategorije je policist dolžan priti, če je o nesreči obveščen.
(3)
Po nesreči mora vsak udeleženec v prometni nesreči:
1.
ustaviti vozilo;
2.
zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;
3.
pomagati poškodovanim, če je za to usposobljen;
4.
obvestiti najbližjega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo, razen pri prometnih nesrečah I. kategorije;
5.
soudeleženim v prometni nesreči ali oškodovanim na njihovo zahtevo posredovati ime in priimek ter naslov, pokazati vozniško in prometno dovoljenje ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju;
6.
ostati na kraju prometne nesreče I. kategorije toliko časa, kolikor je potrebno, da udeleženci v prometni nesreči dobijo podatke iz prejšnje točke, in izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
7.
počakati na kraju prometne nesreče I. kategorije ali tam pustiti svoje ime in naslov, če na kraju nesreče ni osebe, ki ji je povzročena škoda;
8.
ostati na kraju prometne nesreče II., III. in IV. kategorije, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače;
9.
vrniti se takoj na kraj prometne nesreče, če ga je zapustil zaradi odvoza ponesrečenca v bolnišnico ali zaradi obveščanja policijske postaje o prometni nesreči;
10.
omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Upravičenca do podatkov ali najbližjo policijsko postajo mora v primernem času obvestiti, da je bil udeležen v prometni nesreči, in posredovati svoje podatke, navesti kraj, kjer se zadržuje, registrsko številko vozila, kraj nesreče in ostale okoliščine.
(4)
Očividec prometne nesreče mora udeležencu nesreče in policistu posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, pa te podatke čimprej sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled.
(5)
Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri teh prometnih nesrečah ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava. To ne velja, kadar to zahteva reševanje udeležencev v prometni nesreči.
(6)
Udeleženci v prometni nesreči od trenutka nesreče do konca ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za udeležbo v prometu.
(7)
Policist mora, če obstaja sum, da je kateri od udeležencev v prometni nesreči pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za udeležbo v prometu, odrediti preizkus in udeleženca poslati na strokovni pregled. V teh primerih se smiselno uporabljajo določila tega zakona o preizkusu s sredstvi ali napravami ter strokovnem pregledu.
(8)
Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora policist:
1.
poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesreče;
2.
organizirati odstranitev in hrambo vozil;
3.
organizirati, da so najbližji sorodniki obveščeni o nesreči.
(9)
Na podlagi odredbe policista ali preiskovalnega sodnika mora zdravnik odvzeti kri in urin oziroma druge telesne tekočine udeležencu v prometni nesreči II., III. in IV. kategorije.
(10)
Upravljavec ceste mora na zahtevo policista zagotoviti:
1.
odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti udeleženci nesreče;
2.
odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi nesreče;
3.
zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti, v skladu z določili tega zakona o zavarovanju ovir na cesti.
(11)
Voznik mora odpeljati poškodovanca v prometni nesreči v bolnišnico ali do najbližjega zdravnika, če tako odredi zdravnik.
(12)
Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo obvestiti najbližjo policijsko postajo:
1.
o sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da se je ponesrečil v prometni nesreči;
2.
o smrti poškodovanega v prometni nesreči.
(13)
Minister, pristojen za zdravje, predpiše vrste in način zbiranja podatkov ter vodenje evidenc o umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.
(14)
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev in 2 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena.
(15)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena.
(16)
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec v prometni nesreči, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali petim, ali šestim odstavkom tega člena.
(17)
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z desetim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev.
(18)
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z enajstim odstavkom tega člena.
(19)
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zdravnik ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z devetim, ali dvanajstim odstavkom tega člena.
(20)
Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z dvanajstim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.