Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije |...

2066. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije

Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 112. ter 114. člena zakona o delovnih razmerjih in po opravljenih pogajanjih sta pogodbeni stranki:

Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za tekstilno industrijo Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za tekstilno industrijo kot zastopnika organizacij in delodajalcev in Sindikat tekstilne
in
usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in ostali zainteresirani sindikati, kot zastopniki delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja tekstilne industrije sklenili

KOLEKTIVNO POGODBO
za tekstilno industrijo Slovenije Veljavnost kolektivne pogodbe

1. člen

Ta pogodba velja za vse delavce, zaposlene v podjetjih tekstilne industrije, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, če trajno opravljajo dela na območju Republike Slovenije.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi veljajo določila tistih členov te kolektivne pogodbe, za katere status ni urejen oziroma dogovorjen s posebno pogodbo ali na kak drug način.

Ta pogodba velja tudi za delavce, ki v podjetjih tekstilne industrije opravljajo druge dejavnosti.

2. člen

Čas veljavnosti

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja:

-

delovno-pravni del do 31. 12. 1995

-

tarifni del do 31. 12. 1994

I. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

3. člen

Razvrstitev del

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov, glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, in sicer:

I. enostavna dela

II. manj zahtevna dela

III. srednje zahtevna dela

IV. zahtevna dela

V. bolj zahtevna dela

VI. zelo zahtevna dela

VII. visoko zahtevna dela

VIII. najbolj zahtevna dela

IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela. Organizacija oziroma delodajalec je dolžna pred sprejemom akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

4. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

5. člen

Varstvo pravic delavcev v organizaciji oziroma pri delodajalcu

Delavec ima pravico vložiti zahtevek za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in pravico ugovora zoper sklepe izdane v postopku na prvi stopnji.

O ugovoru delavca v organizaciji z družbeno lastnino odloča delavski svet ali drugi pristojni organ.

V drugih organizacijah oziroma delodajalcih odloča o ugovoru delavcev odbor za varstvo pravic. Odbor sestavlja enako število predstavnikov delodajalca in delavcev in predsednika, ki ga imenujejo soglasno. Če se o predsedniku ne morejo sporazumeti, ga imenuje sodišče pristojno za delovne spore.

V organizacijah oziroma pri delodajalcih se lahko za odločanje o varstvu pravic delavcev oblikuje poseben organ v skladu z dogovorom iz 5. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni 1. RS, št. 42/93).

Delavec se lahko glede varstva pravic obrne za pomoč na sindikalnega zaupnika in organe sindikata. Sindikat lahko v postopku varstva pravic delavca zastopa, če se delavec s tem strinja.

6. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Delovne izkušnje se kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določi za dela:

-

za katere so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu ali drugimi predpisi;

-

katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.

Maksimalno število let potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.

7. člen

Poskusno delo

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta znaša:

-

za delovna mesta I. do III. skupine največ en mesec,

-

za delovna mesta IV. skupine največ dva meseca,

-

za delovna mesta V. skupine največ tri mesece,

-

za delovna mesta VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

Med poskusnim delom spremlja delavca neposredni vodja dela. O uspešnosti poskusnega dela odloči tričlanska komisija, ki jo imenuje za vsak primer posebej poslovodni organ. Člani te komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in ga ocenjujejo.

Komisija mora oceniti uspešnost poskusnega dela pred potekom poskusnega dela s pisno oceno, ki se vroči delavcu in organu, ki odloča o uspešnosti poskusnega dela.

8. člen

Pripravništvo

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za III. stopnjo strokovne izobrazbe največ 4 mesece (neobvezno),

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela III., IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (III., IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

Med trajanjem pripravniške dobe se imenuje 3-članska strokovna komisija, pri kateri bo pripravnik opravljal pripravniški izpit. Član strokovne komisije mora imeti najmanj tako stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se je pripravnik pripravljal.

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja iz stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

9. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti se lahko začne za delavca, ki najmanj tri mesece zaporedoma v koledarskem letu ne dosega pričakovanih rezultatov dela.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. Na tem razgovoru je na zahtevo delavca prisoten sindikalni zaupnik. O razgovoru se obvezno vodi zapisnik.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma pričakovanih rezultatov dela, na katerega je razporejen.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat. Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje dela izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ določen v 5. členu.

10. člen

Razporejanje delavcev

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru:

-

višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),

-

reševanja človeških življenj in zdravja,

-

nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji,

-

nenadne krajše odsotnosti drugega delavca,

-

okvare delovnih naprav in obratov,

Delavec prejme v vseh primerih, razporeditev iz prejšnjega odstavka, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

11. člen

Delavci so lahko začasno razporejeni v drugo organizacijo, če je sklenjena pogodba iz 13. člena te kolektivne pogodbe.

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do urejanja stanovanjskega vprašanja in disciplinski postopek.

Za čas te prerazporeditve delavec ne more prejemati manjše plače povečane za dodatek na delovno dobo kot jo je prejemal pred razporeditvijo oziroma plačo, ki je ugodnejša.

12. člen

Delavca ni mogoče razporediti na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če je delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

če delavec neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana,

-

če bi imel onemogočeno možnost varstva in obveznega šolanja otrok,

-

če bi se mu po mnenju zdravnika specialista medicine dela s področja panoge lahko poslabšalo zdravstveno stanje oziroma prišlo do invalidnosti,

-

če bi se mu povečal čas prevoza na delo in z dela za več kot 2 uri dnevno.

V primeru iz pete alinee prvega odstavka je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela, zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

13. člen

Prevzem na delo v drugo organizacijo

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote, oziroma določenega poklicnega profila,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

Na podlagi pogodbe iz predhodnega odstavka izda organizacija sklepe o napotitvi na delo v drugo organizacijo, zoper katere imajo delavci pravico do ugovora na pristojni organ organizacije. Po dokončnosti teh sklepov so delavci dolžni skleniti pogodbe o zaposlitvi v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu; v nasprotnem primeru jim preneha delovno razmerje po preteku 30-dnevnega odpovednega roka.

Če delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugi organizaciji ali pri delodajalcu preneha delovno razmerje brez njegove krivde prej kot v dveh letih, ima pravico dobiti odpravnino od prejšnje organizacije.

14. člen

Delo na domu

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi oziroma dodatkom k pogodbi o zaposlitvi.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s posebno pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

15. člen

Določanje in reševanje presežnih delavcev

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih v podjetju, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.

Presežek delavcev je začasen ali trajen.

Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepov.

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti, sindikatu podjetja dokumentacijo v zvezi z določanjem začasnih presežkov najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitev.

Program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejme organ upravljanja. Strokovne podlage za pripravo programa pripravi poslovodni organ, ki jih mora najmanj 30 dni pred sprejemom predložiti v skupno posvetovanje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Enako dolžnost ima tudi do reprezentativnih sindikatov.

Program reševanja trajnih presežkov se sestoji iz:

-

ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,

-

seznama nepotrebnih delavcev,

-

ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi. Pri tem lahko sodeluje z strokovnjaki, ki niso zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Če v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu ni določenih kriterijev za določanje presežnih delavcev, se lahko v organizaciji oziroma pri delodajalcu uporabijo kriteriji iz priloge II te kolektivne pogodbe.

16. člen

Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov

Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, komu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo v podjetju.

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.

Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.

17. člen

Delovni čas

Delovni čas v podjetjih tekstilne industrije traja do 42 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.

Podjetje lahko uvede tudi krajši delovni čas od 40 ur na teden, vendar ne krajši kot 36 ur na teden, če se s predhodno analizo, ki jo sprejme organ upravljanja v podjetju, ugotovi, da to zahtevajo oziroma omogočajo ekonomski razlogi.

Delovni čas, določen v prvem in drugem odstavku tega člena, se šteje za polni delovni čas.

Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se mora opredeliti s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki ga določi organ upravljanja podjetja, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko določene odmore in počitke delavcev. Delavci s šolo obveznimi otroki imajo pravico koriščenja letnega dopusta dveh koledarskih tednov v času šolskih počitnic, pri čemer morajo upoštevati potrebe delovnega procesa.

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa se mora upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 42 ur oziroma 40 ur.

Delavcem (invalidom II. kategorije in delavcem zaradi medicinske rehabilitacije), ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom, se dnevni delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

18. člen

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake soupravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

Če dela delavka s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.

Če eden izmed staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.

Skrajšanje delovnega časa se lahko določi s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom.

19. člen

Merila za nočno delo

Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:

-

daljši letni dopust,

-

zagotovljen počitek,

-

periodični zdravstveni pregledi,

-

strokovni nadzor,

-

zagotovljeno varstvo otrok do starosti treh let,

-

organizirana prehrana (malica in topli napitek). Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:

-

ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,

-

ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,

-

če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.

Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

V primeru kršitev, iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

20. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila osebnega dohodka

Zaradi osebnih okoliščin ima delavec pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi:

1.

smrti: očeta, matere, zakonca, otroka, mačehe, očima 3 dni

2.

smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki so živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu 2 dni

3.

smrti: brata, sestre, polbrata, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki niso živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu 1 dan

4.

sklenitve zakonske zveze 3 dni

5.

poroke otroka 1 dan

6.

rojstva otroka pripada očetu

(v roku 14 dni) 2 dni

7.

selitve v istem kraju 2 dni

8.

selitve iz kraja v kraj 3 dni

9.

elementarnih nezgod od 3 do 5 dni

Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.

21. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:

-

neodložljivih osebnih opravkih,

-

zasebnega potovanja,

-

nega družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,