Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča, sodbe Višjega sodišča v Mariboru in sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti

1888. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča, sodbe Višjega sodišča v Mariboru in sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti

Številka: Up-450/15-13

Datum: 2. 6. 2016

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Dejana Rengea, Murska Sobota, ki ga zastopa Gorazd Balažic, odvetnik v Murski Soboti, na seji 2. junija 2016

 Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 109/2013 z dne 19. 3. 2015, sodba Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 890/2012 z dne 8. 1. 2013 in sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. P 4/2011 z dne 18. 5. 2012 se razveljavijo in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Murski Soboti v novo odločanje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Okrožno sodišče je zavrnilo pritožnikov denarni odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo, ki ga je pritožnik utemeljeval z navedbami, da mu je policija v predkazenskem postopku dne 28. 7. 1995 neupravičeno in protipravno požela nasade konoplje, s tem pa mu je nastala škoda, ker uničene konoplje ni mogel prodati oziroma predelati v eterično olje, pri čemer je bil v kazenskem postopku oproščen obtožb, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Okrožno sodišče ugotavlja, da je pritožnik vložil tožbo dne 7. 1. 2011, kar pomeni, da je bila njegova terjatev ob vložitvi tožbe že zastarana, in sicer tako zaradi poteka triletnega subjektivnega zastaralnega roka kakor tudi zaradi poteka petletnega objektivnega zastaralnega roka. Okrožno sodišče to stališče utemeljuje s sklicevanjem na prvi in drugi odstavek 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – v nadaljevanju ZOR). (Glej opombo 1 ) Ne strinja se s pritožnikom, da je zastaralni rok začel teči šele po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka. Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka naj bi bil odločilen dan, ko oškodovanec izve za škodo in njenega povzročitelja. Okrožno sodišče meni, da vedenje za škodo ne pomeni, da mora biti oškodovancu znan konkreten znesek, ampak le, da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Za začetek teka objektivnega zastaralnega roka naj bi bil odločilen trenutek nastanka škode, ne pa pravnomočnost odločitve v kazenskem postopku. Po oceni sodišča prve stopnje uporaba teh materialnopravnih izhodišč v pritožnikovem primeru pripelje do zaključka o zastaranju zahtevka, saj je pritožnik tožbo vložil 7. 1. 2011, za škodo in povzročitelja pa naj bi izvedel že na dan, ko je policija požela konopljo (28. 7. 1995), kar naj bi bil poleg tega tudi dan, ko je škoda nastala. Okrožno sodišče opozarja, da je bil pritožnik ob žetvi konoplje prisoten, zato naj bi takoj vedel za povzročitelja škode, pri čemer naj vedenje o odgovornosti storilca ne bi bilo pomembno za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka. Prav tako je bila pritožniku po mnenju sodišča prve stopnje na dan žetve konoplje znana višina škode, saj je na podlagi dogovorov z zainteresiranim podjetjem že lahko ocenil, kolikšen znesek bi prejel iz naslova prodaje konoplje in eteričnega olja. Sodišče dodaja, da mora vsakdo ravnati pri uveljavljanju svojih pravic skrbno, da lahko izve za povzročitelja in obseg škode takoj, ko je to mogoče.

Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo. Čeprav se v temelju strinja s pritožnikom, da je treba pojem škode iz prvega odstavka 376. člena ZOR razlagati širše, tako da se nanaša tudi na okoliščine, ki segajo v pravni temelj odškodninskega zahtevka, naj tudi ta širši pristop ne bi mogel pomeniti pritožnikovega pritožbenega uspeha. Višje sodišče se namreč ne strinja s pritožnikom, da v času, ko je tekel kazenski postopek zoper njega, element protipravnosti ravnanja policije še ni bil podan. Očitek protipravnosti žetve in zasega konoplje naj ne bi bil odvisen od vprašanja, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali ne. Višje sodišče navaja, da je pritožnik že leta 1995 vedel, ali bi ob običajni skrbnosti lahko vedel za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko vložil odškodninsko tožbo. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnika. Opozarja, da zastaranje začne teči, ko oškodovanec glede na okoliščine primera lahko ob običajni vestnosti izve za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Zavedanje o storilcu naj ne bi vključevalo pravne ocene protipravnosti storilčevega ravnanja, pač pa le zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu.