Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter...

3846. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Na podlagi osmega odstavka 27. člena, štirinajstega odstavka 28. člena, četrtega odstavka 30. člena in 31. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12) ter 7. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN SPLOŠNI POGOJI

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa splošne in posebne pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: pomoč) ter način uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje iz 27. in 28. člena Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12; v nadaljnjem besedilu: zakon) ter 5. in 6. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09; v nadaljnjem besedilu: pomurski zakon).

2. člen

(izrazi)

(1)

Prejemniki pomoči iz prejšnjega člena te uredbe so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podjetje), pod pogoji iz zakona, pomurskega zakona in te uredbe.

(2)

Mikro, mala in srednje velika podjetja po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, kakor jih določa priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o Evropski uniji (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

3. člen

(cilj pomoči)

Cilj pomoči je spodbujati skladen regionalni razvoj na konkurenčnem notranjem trgu z znižanjem stroškov podjetjem, kar ima ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih upravičenih območij »a« in »c« po Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: uredba o regionalni karti) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja, merjeno s koeficientom variacije in kazalniki indeksa razvojne ogroženosti po Pravilniku o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 34/14).

4. člen

(področja uporabe)

(1)

Določbe te uredbe veljajo za pomoči, dodeljene v vseh sektorjih, razen v:

a)

ribištvu in gojenju vodnih organizmov,

b)

ladjedelništvu,

c)

proizvodnji in distribuciji energije ter energetski infrastrukturi,

č)

premogovništvu po opredelitvi v Sklepu Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24),

e)

sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je:

-

znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so ali kupljeni pri primarnih proizvajalcih ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali

-

pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

d)

primarni kmetijski proizvodnji, opredeljeni v prilogi I Pogodbe o Evropski uniji,

(2)

Pomoč po tej uredbi ni dovoljena za podjetja v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo, 51/11, 39/13 in 56/13) ter 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU.

(3)

Pomoč ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo. Pomoč za kritje stroškov študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.

(4)

V trenutku izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico.

(5)

Pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga.

(6)

Določbe te uredbe ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.

5. člen

(dodeljevanje pomoči)

(1)

Pomoči se dodeli na podlagi javnega razpisa, posamične vloge ali uveljavljanja davčne olajšave.

(2)

Pri dodeljevanju pomoči se poleg določb te uredbe upoštevajo tudi določbe Uredbe 651/2014/EU, Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju EU pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU) in Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU).

6. člen

(poročanje o dodeljenih pomočeh in nadzor)

(1)

Državni organi, ki dodeljujejo pomoč (v nadaljnjem besedilu: dajalci pomoči), poročajo o dodeljenih pomočeh državnemu organu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi priprave poročil v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljnjem besedilu: ZSDrP) in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis.

(2)

Vsaka tri leta izvede državni organ, pristojen za regionalni razvoj, celovito vrednotenje učinkov dodeljenih regionalnih pomoči v preteklih treh letih. Potrebne podatke in delne analize pridobi državni organ, pristojen za regionalni razvoj, od dajalcev pomoči na podlagi pisne zahteve.

(3)

Odgovorna oseba prejemnika pomoči mora podati izjave in razkriti zahtevane podatke tako, da jih je mogoče preveriti. V primeru posredovanja lažnih podatkov ali druge ugotovljene zlorabe mora dajalec pomoči nemudoma začeti ustrezne odškodninske in kazenske postopke.

(4)

Državni organ, pristojen za regionalni razvoj, preverja izvajanje te uredbe. Dajalci pomoči mu morajo poročati o ugotovljenih pomanjkljivostih in ugotovljenih sistematičnih nepravilnostih pri izvajanju te uredbe v 30 dneh, potem ko je bila nepravilnost bila ugotovljena.

7. člen

(kumulacija pomoči)

(1)

Zgornje meje pomoči in pragovi za priglasitev, določeni v tej uredbi, veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

(2)

Pomoč se ne sme združevati s pomočjo de minimis glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

II. REGIONALNA POMOČ

8. člen

(omejitev uporabe)

(1)

Poleg omejitev področij uporabe iz 4. člena te uredbe pomoč ni dovoljena:

-

v jeklarstvu in železarstvu za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, navedenih v 43. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU,

-

v industriji sintetičnih vlaken za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, navedenih v 44. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU, ter

-

v prometnem sektorju in s tem povezani infrastrukturi, navedenih v 45. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU.

(2)

Pomoč za investicije ni dovoljena za podjetje, ki je na zadevnem območju prenehalo z enako ali podobno dejavnostjo v Evropskem gospodarskem prostoru pod pogoji, določenimi v točki d) 13. člena Uredbe 651/2014/EU. Prenehanje dejavnosti se ugotavlja na ravni štirimestne številčne oznake po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljnjem besedilu: uredba o SKD).

9. člen

(intenzivnost pomoči)

Intenzivnost pomoči za začetne investicije na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v 3. členu uredbe o regionalni karti.

10. člen

(nameni, pogoji in merila dodeljevanja)

(1)

Začetna investicija pomeni:

a)

investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:

-

vzpostavitvijo nove poslovne enote,

-

razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

-

diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala, ali

-

bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti, ali

b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in jih kupi investitor, ki ni povezan s prodajalcem. Transakcija mora potekati po tržnih pogojih. Pridobitev poslovnega deleža ali delnic podjetja se ne šteje za začetno investicijo. Kadar prevzame mikro ali malo podjetje član družine prvotnega lastnika ali eden od zaposlenih, se ne šteje, da je investitor povezan s prodajalcem.

(2)

Na upravičenih območjih »a« po uredbi o regionalni karti lahko prejmejo pomoč za začetne investicije mikro, mala, srednje velika in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c« po uredbi o regionalni karti lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP, velika podjetja pa le pomoč za nove gospodarske dejavnosti.

(3)

Nova gospodarska dejavnost pomeni:

-

vzpostavitev nove poslovne enote ali diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ne spada v isti razred po štirimestni številčni oznaki po uredbi o SKD kakor dejavnost, ki se je prej izvajala v podjetju na zadevnem območju, ali

-

pridobitev sredstev poslovne enote, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in ki jih kupi investitor, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ne spada v isti razred po štirimestni številčni oznaki po uredbi o SKD kakor dejavnost, ki se je v poslovni enoti na zadevnem območju izvajala pred pridobitvijo sredstev.

(4)

Pri ugotavljanju povezanosti investitorja s prodajalcem pri pridobitvi sredstev poslovne enote iz točke b) prvega odstavka tega člena in druge alineje prejšnjega odstavka se uporablja opredelitev povezanih podjetij, kot jo določa 3. člen priloge I Uredbe 651/2014/EU.

(5)

Pri dodeljevanju pomoči se pri javnih razpisih poleg meril za doseganje ciljev javnih razpisov in ob upoštevanju minimalnega praga točk, ki jih mora doseči izbran projekt, uporabljata z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:

-

uvrstitev na obmejno problemsko območje po prvem odstavku 24. člena zakona ter

-

uvrstitev na problemsko območje z visoko brezposelnostjo po 25. členu zakona.

(6)

Regionalna pomoč za raziskovalno infrastrukturo se dodeli ob pogoju, da prejemnik pomoči zagotavlja pregleden in nediskriminatoren dostop do te infrastrukture vsem, ki izkažejo za to interes.

(7)

Za del enotnega investicijskega projekta se šteje vsaka začetna investicija, ki so jo začeli isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del pri drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni trimestne številčne oznake po uredbi o SKD.

11. člen

(instrumenti in preglednost)

(1)

Pomoč se dodeli v obliki:

-

subvencij začetnih investicij,

-

subvencij obresti,

-

davčnih ugodnosti,

-

garancij oziroma

-

posojil z obrestno mero, ki je nižja od tržne.

(2)

Pomoč se lahko dodeli z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

(3)

Pomoč v obliki ugodnega posojila z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči in jo določi Evropska Komisija, in če je zavarovano z običajnim zavarovanjem ter ne vključuje neobičajnih tveganj.

(4)

Višina pomoči v obliki garancije se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v preglednici v točki 3.3 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki garancij (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za MSP, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premija varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višina državne pomoči je razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

(5)

Pomoč v obliki davčnih ugodnosti se lahko dodeli, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag za dodelitev državne pomoči ni presežen.

12. člen

(upravičeni stroški)