Nalaganje dokumenta...
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (prečiščeno besedilo)
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 32-485/1978, stran 1412 DATUM OBJAVE: 16.6.1978
VELJAVNOST: od 16.6.1978 do 22.2.1985 / UPORABA: od 16.6.1978 do 22.2.1985
SFRJ 32-485/1978
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 23.2.1985 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
485.
Na podlagi 22. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev ("Uradni list SFRJ" št. 58/76) je določila Zakonodajnopravna komisija Zveznega zbora Skupščine SFRJ na 57. seji dne 21. marca 1978 prečiščeno besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev.
AS št. 363/11.
Beograd, 21. marca 1978.
Prečiščeno besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev obsega: zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev ("Uradni list SFRJ" št. 67/72), zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev ("Uradni list SFRJ" št. 13/76), zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev ("Uradni list SFRJ" št. 58/76) in popravek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev ("Uradni list SFRJ" št. 9/78), v katerih je naveden dan njihove uveljavitve.
Predsednik Zakonodajnopravne komisije Zveznega zbora Skupščine SFRJ: prof. dr. Miodrag Zečević s. r.
Z A K O N
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV
PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vojaški zavarovanci se obvezno zavarujejo za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2. člen
(1)
Pokojninsko zavarovanje zagotavlja pravico do starostne pokojnine po določenem času, prebitem na delu, in po dopolnjeni določeni starosti.
(2)
Pokojninsko zavarovanje zagotavlja določenim družinskim članom pravico do družinske pokojnine po smrti vojaškega zavarovanca oziroma uživalca starostne ali invalidske pokojnine, uveljavljene po tem zakonu.
3. člen
Invalidsko zavarovanje zagotavlja za primer invalidnosti in telesne okvare pravice, ki jih določa ta zakon.
4. člen
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje se zagotavljata po načelu vzajemnosti in solidarnosti zavarovancev v skupnosti socialnega zavarovanja vojaških zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: skupnost vojaških zavarovancev).
5. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pridobijo z izpolnitvijo pogojev, ki jih določa ta zakon.
6. člen
(1)
Pravice iz pokojninskega zavarovanja so odvisne od delovnega prispevka, trajanja zavarovanja in drugih meril, ki jih določa ta zakon, pri družinski pokojnini pa tudi od števila oseb, ki imajo do nje pravico.
(2)
Pravice iz invalidskega zavarovanja, ki si jih vojaški zavarovanci pridobijo na osnovi invalidnosti, so odvisne od vzroka invalidnosti, starosti zavarovanca in njegovega delovnega prispevka, pravice, ki si jih pridobijo na osnovi telesne okvare, pa od vzroka in stopnje telesne okvare.
7. člen
Za opravljanje posebno težkega in za zdravje škodljivega dela ter za opravljanje drugih z zakonom določenih dejavnosti je zagotovljeno pridobivanje pravic ob posebnih pogojih.
8. člen
Pokojnine, denarna nadomestila za telesno okvaro in drugi denarni prejemki se usklajujejo z ekonomskimi gibanji, da se ohrani in poveča njihova realna vrednost.
9. člen
(1)
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osebne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.
(2)
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev ne morejo zastarati.
10. člen
(1)
Nihče ne sme zmanjšati ali omejiti pravic, ki gredo nekomu po tem zakonu.
(2)
Po tem zakonu pridobljene pravice morejo prenehati le v primerih, ki jih določa zvezni zakon.
(3)
Na pokojnino je dovoljeno seči z izvršbo in zavarovanjem do ene tretjine, za preživninske terjatve, priznane s sodno odločbo ali s poravnavo - pa do polovice njenega zneska.
(4)
Na denarno nadomestilo za telesno okvaro in dodatek za postrežbo in tujo pomoč ni dovoljeno seči z izvršbo in zavarovanjem za izterjavo terjatev.
11. člen
(1)
Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se zagotavljajo s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz proračuna federacije za obveznosti, ki nastajajo z uveljavljanjem pravice do pokojnine vojaških zavarovancev - borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih kategorij borcev, in za dopolnilno financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu, ter z drugimi prihodki po tem zakonu.
(2)
Sredstva, zagotovljena po prvem odstavku tega člena, se stekajo v sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupnosti vojaških zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: sklad).
12. člen
Obveznosti skupnosti vojaških zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se izvršujejo v breme sklada.
DRUGI DEL
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
I. poglavje
Vojaški zavarovanci
13. člen
Vojaški zavarovanec je po tem zakonu:
1)
kdor ima lastnost aktivne vojaške osebe po zakonu, s katerim se ureja vojaška služba;
2)
kdor ima pravico do denarnega nadomestila za radi prenehanja aktivne vojaške službe po zakonu, ki ureja vojaško službo.
14. člen
Kdor je prenehal biti vojaški zavarovanec in izpolnjuje ob prenehanju pogoje za pridobitev pravic po tem zakonu, pridobi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot vojaški zavarovanec, če ni s tem zakonom drugače predpisano.
II. poglavje
STAROSTNA POKOJNINA
1. Pogoji za pridobitev pokojnine
15. člen
(1)
Pravico do starostne pokojnine pridobi vojaški zavarovanec oziroma vojaška zavarovanka, ko dopolni 60 let oziroma 55 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe.
(2)
Pravico do starostne pokojnine pridobi vojaški zavarovanec oziroma vojaška zavarovanka, ko dopolni 40 let oziroma 35 let pokojninske dobe ne glede na svojo starost.
16. člen
Vojaškemu zavarovancu, ki je med aktivno vojaško službo opravljal določene dolžnosti, na katerih se prebiti čas dela všteva v zavarovalno dobo s povečanjem, se predpisana starostna meja za pridobitev pokojnine sorazmerno zmanjša po določbah tega zakona.
2. Odmera pokojnine
17. člen
(1)
Starostna pokojnina se odmeri vojaškemu zavarovancu od pokojninske osnove.
(2)
Pokojninska osnova sta plača, ki pripada za ustrezen čin oziroma razred v zadnjem mesecu, v decembru, pred prenehanjem lastnosti vojaškega zavarovanca, in povprečen mesečni znesek posebnih dodatkov, dobljenih v določenem času.
(3)
Za ustrezen čin se vzame čin oziroma razred, ki ga ima vojaški zavarovanec ob prenehanju aktivne vojaške službe.
(4)
Za plačo po činu oziroma razredu se vzame plača, ki jo tvorijo prejemki, kateri pripadajo aktivni vojaški osebi po predpisih o plačah aktivnih vojaških oseb za čin ali razred, položaj oziroma funkcijo, ter armadni dodatek (v nadaljnjem besedilu: plača po činu).
(5)
Posebni dodatki se vzamejo v povprečnem mesečnem znesku dodatkov, ki jih je vojaški zavarovanec dobil po predpisih o plačah aktivnih vojaških oseb v zadnjih petih, ali če je to zanj ugodnejše, v katerihkoli zaporednih desetih letih aktivne vojaške službe. Pri izračunu povprečnega mesečnega zneska se ti dodatki preračunajo na vrednost, ki so jo po predpisih o posebnih dodatkih aktivnih vojaških oseb imeli na koncu leta, iz katerega se vzame plača po činu za izračun pokojninske osnove.
(6)
Če se spremenijo vrste, pogoji in drugi, s predpisi o plačah aktivnih vojaških oseb določeni elementi posebnih dodatkov, se preračunajo posebni dodatki na način, ki ga v skladu s predpisi o plačah aktivnih vojaških oseb predpiše zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
18. člen
(1)
Pokojnina se odmeri v odstotku od pokojninske osnove glede na pokojninsko dobo in znaša za 20 let pokojninske dobe pri vojaškem zavarovancu 55%, pri vojaški zavarovanki pa 57,5% pokojninske osnove, ter se nato za vsako nadaljnje dopolnjeno pokojninsko leto do 30 let poveča za 2,5% pokojninske osnove. Za vsako dopolnjeno pokojninsko leto nad 30 let se pokojnina poveča za 0,5% pokojninske osnove.
(2)
Najvišja pokojnina znaša 85% pokojninske osnove.
19. člen
Vojaški zavarovanec, ki je prejemal osebni dohodek vsaj v tolikšnem razdobju, iz kolikršnega se po predpisih o pokojninskem zavarovanju delavcev vzame osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, ima pravico zahtevati, naj se mu namesto po 17. in 18. členu tega zakona pokojnina odmeri po predpisih, ki veljajo na območju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev, na katerem je prejel zadnji osebni dohodek (v nadaljnjem besedilu: skupnost zavarovanja delavcev).
20. člen
Za odmero pokojnine po tem zakonu se upoštevajo samo za pokojnino vštevna leta, ki jih je vojaški zavarovanec dopolnil, dokler ni prenehal biti vojaški zavarovanec, če ni s tem zakonom drugače določeno.
21. člen
(1)
Vojaškemu zavarovancu oziroma starostnemu in invalidskemu upokojencu, ki ima posebne zasluge za graditev oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma posebne zasluge na področju revolucionarne, politične, znanstvene, kulturne ali druge družbene dejavnosti, se lahko izjemoma prizna starostna pokojnina ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po tem zakonu. Takšnemu vojaškemu zavarovancu oziroma starostnemu in invalidskemu upokojencu se lahko odmeri tudi večja pokojnina, kot bi mu pripadala po tem zakonu.
(2)
O izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine odloča Zvezni izvršni svet na predlog zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.
(3)
Merila za izjemno priznanje in odmero starostne pokojnine iz prvega odstavka tega člena predpiše Zvezni izvršni svet.
III. poglavje
INVALIDNOST IN TELESNE OKVARE
1. Osnovi za pridobitev pravic
22. člen
Osnovi za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja sta:
1)
invalidnost;
2)
telesna okvara.
23. člen
Invalidnost po tem zakonu nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledice bolezni, poškodbe izven dela, nesreče na delu ali poklicne bolezni.
24. člen
Telesna okvara pomeni izgubo, okvaro ali onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa najmanj za 30% - če je posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, oziroma najmanj 50% - če je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, ki omejujejo gibljivost, otežkočajo normalno aktivnost organizma in zahtevajo večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali povzročajo invalidnost ali ne.
25. člen
(1)
Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj:
stopnja telesna okvara
1 100%
2 90%
3 80%
4 70%
5 60%
6 50%
7 40%
8 30%
1 100%
2 90%
3 80%
4 70%
5 60%
6 50%
7 40%
8 30%
(2)
Za ugotavljanje in razvrščanje telesnih okvar prihajajo v poštev določbe zveznega zakona, s katerim so urejene temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se nanašajo na sezname telesnih okvar.
2. Pogoji za pridobitev pravic
26. člen
(1)
Če je osnova za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi vojaški zavarovanec te pravice, ko dopolni določeno pokojninsko dobo; odvisne pa so od razmerja med pokojninsko dobo, ki jo je dopolnil do dneva nastanka osnove za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, in pokojninsko dobo, ki bi jo lahko dopolnil do tega dne (v nadaljnjem besedilu: možna delovna leta).
(2)
Kot možna delovna leta se vzame:
1)
razdobje od dneva, ko je vojaški zavarovanec dobil čin oziroma razred, do nastanka osnove za pridobitev pravic - za vojaške zavarovance, ki so bili v aktivno vojaško službo sprejeti, brž ko so končali vojaško akademijo ali drugo vojaško šolo za aktivne oficirje, podoficirje in vojaške uslužbence;
2)
razdobje od dopolnitve starosti, ki je potrebna, da se s predpisanim trajanjem rednega šolanja pridobi strokovna izobrazba najvišje stopnje, ki jo ima vojaški zavarovanec, pa do nastanka osnove za pridobitev pravic za vojaške zavarovance, ki niso zajeti v 1. točki tega odstavka.
(3)
Vojaškim zavarovancem - borcem narodnoosvobodilne vojne in drugim kategorijam borcev se računa začetek možnih delovnih let namesto po drugem odstavku tega člena od dneva, od katerega jim je nepretrgani čas do 15. maja 1945 dvojno priznan v posebno dobo, če je to zanje ugodnejše.
27. člen
(1)
Vojaški zavarovanec, pri katerem je osnova za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi te pravice, če njegova skupna pokojninska doba dosega najmanj tretjino možnih delovnih let; od tega mora biti najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v zadnjih 5 letih, preden je nastala osnova za pridobitev pravic, ali 80 mesecev zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v zadnjih 10 letih, preden je nastala osnova za pridobitev pravic.
(2)
Vojaški zavarovanec, pri katerem so tri četrtine delovnih let ali več krite s skupno pokojninsko dobo, pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja ne glede na to, koliko časa je bil neposredno pred nastankom osnove za pridobitev pravic zavarovan.
(3)
Vojaški zavarovanec, pri katerem je nastala osnova za pridobitev pravic pred dopolnjenimi 30 leti starosti in ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena, pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja, če je bil zavarovan najmanj eno leto in bil na dan, ko je nastala omenjena osnova, v aktivni vojaški službi.
(4)
Če znaša tretjina možnih delovnih let manj kot 3 leta, skupna pokojninska doba pa je manjša kot 3 leta, pridobi vojaški zavarovanec pravice iz invalidskega zavarovanja, če je bil zavarovan najmanj eno leto in bil na dan, ko je nastala osnova za pridobitev pravic, v aktivni vojaški službi.
28. člen
Pri računanju razdobja zadnjih 5 oziroma 10 let pred nastankom osnove za pridobitev pravic, v katerem mora imeti vojaški zavarovanec (zavarovanka) določeno zavarovalno dobo v smislu prvega odstavka 27. člena tega zakona, se ne vštevajo obdobja, ko vojaški zavarovanec ni bil zavarovan, pa je:
1)
bil v redu prijavljen pri zavodu za zaposlovanje delavcev, kateremu se je bil prijavil v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru se za vsak posamezen primer prekinitve zavarovanja podaljša razdobje nazaj največ za 24 mesecev;
2)
služil vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi;
3)
zavarovanka prekinila zavarovanje, da je mogla negovati otroka, ki še ni bil star 15 let ali starejšega otroka, ki mu je zaradi popolne in trajne nezmožnosti potrebna stalna postrežba in pomoč, ali da je mogla negovati troje otrok, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za pridobitev in uživanje družinske pokojnine po tem zakonu.
29. člen
Vojaški zavarovanec, pri katerem je osnova za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, pridobi te pravice ne glede na pokojninsko dobo oziroma zavarovalno dobo, ki jo je dopolnil pred nastankom omenjene osnove.
30. člen
(1)
Za nesrečo na delu se šteje vsaka poškodba vojaškega zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem službe vojaškega zavarovanca.
(2)
Za nesrečo na delu se šteje tudi obolenje vojaškega zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem vojaške dolžnosti.
(3)
Za nesrečo na delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi vojaški zavarovanec:
1)
na redni poti od stanovanja do službenega kraja ali nazaj;
2)
na poti, da nastopi službo;
3)
na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog.
31. člen
(1)
Za nesrečo na delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka 30. člena tega zakona, ki jo pretrpi vojaški zavarovanec v zvezi z uživanjem pravice do zdravstvenega varstva, ki mu gre po predpisih o zdravstvenem zavarovanju vojaških zavarovancev, in sicer:
1)
na redni poti od stanovanja oziroma službenega kraja do kraja, kjer se opravlja zdravniški pregled oziroma zdravljenje, vštevši medicinsko rehabilitacijo, dokler se mudi v tem kraju, ali pri vrnitvi, če je bil poklican ali poslan na pregled oziroma zdravljenje ali je brez vabila oziroma napotila iskal neposredno nujno zdravniško pomoč ali ga je pristojni organ določil, da spremlja bolnika na pregled ali zdravljenje v drug kraj;
2)
na redni poti od stanovanja, službenega kraja ali kraja, kjer se opravlja pregled ali zdravljenje, do vojaškega zavoda, organizacije združenega dela ali druge organizacije, kjer nabavlja predpisane proteze ali druge ortopedske pripomočke, dokler se tam mudi, ali pri vrnitvi;
3)
pri praktičnih delih ali vajah med medicinsko rehabilitacijo.
(2)
Prvi odstavek tega člena prihaja v poštev tudi tedaj, kadar vojaški zavarovanec, ki je vojaški invalid, uživa zdravstveno varstvo ali posamezne njegove oblike po predpisih o vojaških invalidih.
32. člen
(1)
Vojaški zavarovanec pridobi pravice, ki jih določa ta zakon, kot da bi ga bila zadela nesreča na delu, tudi tedaj, če pretrpi med trajanjem lastnosti vojaškega zavarovanca poškodbo, povzročeno na način iz prvega odstavka 30. člena tega zakona:
1)
ko opravlja določene politične in družbene funkcije ter samoupravne in državljanske pravice;
2)
ko opravlja na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
3)
ko sodeluje pri organiziranih javnih akcijah in javnih delih ter pri akcijah, da se reši življenje občanov ali odvrne materialna škoda, ki grozi družbenemu premoženju ali premoženju občanov, pri katerih se zavarovancem-delavcem pretrpljena poškodba šteje za nesrečo na delu;
4)
pri velikih elementarnih nesrečah, ki prizadenejo cela naselja ali širša območja.
(2)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev določi s svojim predpisom primere iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.
33. člen
(1)
Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delovnih mestih ali delih, ki jih opravljajo vojaški zavarovanci.
(2)
Glede poklicnih bolezni, del, na katerih se te pojavljajo, in pogojev, v katerih se posamezne bolezni štejejo za poklicne, se uporabljajo določbe zveznega zakona, s katerim so urejene temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se nanašajo na sezname poklicnih bolezni.
34. člen
(1)
Poleg nesreče na delu iz 30. člena tega zakona in poklicnih bolezni iz 33. člena tega zakona se štejejo za nesrečo na delu oziroma za poklicno bolezen tudi bolezni, za katerimi vojaški zavarovanci zbolijo v zvezi z opravljanjem službenih vojaških nalog; te bolezni določi s svojim predpisom zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
(2)
Za nesrečo na delu se šteje tudi bolezen, ki jo je vojaški zavarovanec zadobil kot udeleženec v narodnoosvobodilnem boju v sestavu partizanskih odredov Jugoslavije, narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in Jugoslovanske ljudske armade, če je povzročila njegovo nezmožnost za službo v Jugoslovanski ljudski armadi, njen obstoj pa je bil prijavljen do 31. decembra 1951.
3. Invalidska pokojnina
35. člen
Vojaški zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost po tem zakonu, pridobi pravico do invalidske pokojnine.
36. člen
(1)
Kot osnova za odmero invalidske pokojnine se vzame pokojninska osnova, na podlagi katere se odmeri starostna pokojnina po tem zakonu.
(2)
Če je vojaški zavarovanec, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine z zavarovalno dobo manj kot pet let, prejemal po predpisih o plačah aktivnih vojaških oseb kakšne posebne dodatke, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, se obračuna njihovo povprečje, ne glede na peti odstavek 17. člena tega zakona, glede na čas, kolikor je bil vsega skupaj zavarovan do dneva, ko je postal invalid.
37. člen
(1)
Invalidska pokojnina se odmeri odvisno od vzroka invalidnosti.
(2)
Če je invalidnost posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
(3)
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina v odstotku od pokojninske osnove. Odstotek za odmero invalidske pokojnine je odvisen od tega, koliko možnih delovnih let (drugi in tretji odstavek 26. člena) je kritih s priznano pokojninsko dobo, in sicer:
1)
če so s priznano pokojninsko dobo krita vsa možna delovna leta, znaša invalidska pokojnina 85% pokojninske osnove;
2)
če je s priznano pokojninsko dobo krita polovica ali manj kot polovica možnih delovnih let, se odmeri invalidska pokojnina glede na pokojninsko dobo v enakem odstotku, v katerem se odmeri starostna pokojnina (18. člen). Če gre za pridobitev invalidske pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let, se odmeri pokojnina v odstotku, ki je določen za 20 let pokojninske dobe;
3)
če je s priznano pokojninsko dobo kritih več kot polovica možnih delovnih let, vendar ne vsa, se odmeri invalidska pokojnina tako, da se pokojnina v višini 85% pokojninske osnove zmanjša za vsako delovno leto, ki ni krito s pokojninsko dobo, s koeficientom, ki ustreza razmerju med delovnimi leti in priznano pokojninsko dobo. Tako izračunani odstotek ne sme biti manjši od odstotka, ki bi pripadal glede na priznano pokojninsko dobo po 2. točki tega odstavka.
(4)
Če se odmerja invalidska pokojnina od pokojninske osnove, izračunane glede na doseženi osebni dohodek v smislu 19. člena tega zakona, se pri njeni odmeri uporabijo predpisi, po katerih se izračunava pokojninska osnova.
(5)
Vojaškim zavarovancem - vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, ki so najmanj polovico razdobja od 15. maja 1945 do nastanka invalidnosti po tem zakonu prebili na delu, priznanem v zavarovalno dobo, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
38. člen
(1)
Vojaški zavarovanec, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine, lahko zahteva, naj se mu kategorija invalidnosti ugotovi po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki veljajo za zavarovance-delavce na območju skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja delavcev, v katerem ima stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: pristojna skupnost).
(2)
če izpolnjuje na podlagi ugotovljene kategorije invalidnosti pogoje za pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih, ki se na območju pristojne skupnosti uporabljajo za zavarovance-delavce, lahko vojaški zavarovanec zahteva, da uživa namesto invalidske pokojnine po tem zakonu pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po omenjenih predpisih. V tem primeru postane vojaški zavarovanec delovni invalid.
(3)
Delovni invalid iz drugega odstavka tega člena lahko zahteva oživitev pravic do invalidske pokojnine, ki so mu po tem zakonu pripadale ob prenehanju aktivne vojaške službe, v naslednjih primerih:
1)
za čas, ko čaka na začetek poklicne rehabilitacije;
2)
če pride med uživanjem pravice do poklicne rehabilitacije do spremembe (poslabšanja ali novega primera) invalidnosti, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, ali če se poklicna rehabilitacij a uspešno ne konča;
3)
za čas, ko čaka na zaposlitev;
4)
če pride med novo zaposlitvijo do spremembe (poslabšanja ali novega primera) invalidnosti, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, ki ima za posledico spremembo delovnega mesta, poklicno rehabilitacijo ali pridobitev invalidske pokojnine po predpisih, ki veljajo na območju pristojne skupnosti, ali če mu preneha nova zaposlitev;
5)
če pridobi pravico do starostne pokojnine ali to pokojnino uveljavi po predpisih, ki veljajo na območju pristojne skupnosti.
(4)
Za uživalca po tretjem odstavku tega člena znova oživljene invalidske pokojnine se ne uporablja drugi odstavek tega člena.
4. Denarno nadomestilo za telesno okvaro
39. člen
(1)
Vojaški zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara, pridobi pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost.
(2)
Pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro pridobi vojaški zavarovanec neodvisno od tega, ali pridobi in uživa morda tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu.
(3)
Vojaški zavarovanec, ki je pridobil pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro po tem zakonu, obdrži to pravico tudi, če, postane po drugem odstavku 38. člena tega zakona delovni invalid.
40. člen
(1)
Pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro na osnovi telesne okvare pridobi vojaški zavarovanec le, če je okvara nastala med zavarovanjem.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena pa pridobi vojaški zavarovanec, ki je imel pred vstopom v aktivno vojaško službo poškodovano eno oko, uho, roko ali nogo, pa si pozneje poškoduje še drugi isti organ in pomeni to po tem zakonu telesno okvaro, pravico do invalidnine za okvaro obeh organov.
41. člen
(1)
Osnova za odmero denarnega nadomestila za telesno okvaro je najnižja plača po činu, ki pripada po predpisih o plačah aktivnih vojaških oseb za čin vodnika v mesecu januarju v letu, v katerem se uveljavlja pravica do denarnega nadomestila za telesno okvaro.
(2)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro, pridobljeno na osnovi telesne okvare, ki je posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, se odmeri v odstotku od osnove, odvisno od stopnje telesne okvare in znaša:
-----------------------------------------------------------
za telesno denarno nadomestilo
okvaro: za telesno okvaro
znaša od osnove:
-----------------------------------------------------------
1. stopnje 10%
2. stopnje 9%
3. stopnje 8%
4. stopnje 7%
5. stopnje 6%
6. stopnje 5%
7. stopnje 4%
8. stopnje 3%
-----------------------------------------------------------(3)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro, pridobljeno na osnovi telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri v višini 50% denarnega nadomestila za telesno okvaro, ki pripada za enako stopnjo telesne okvare kot posledice nesreče na delu ali poklicne bolezni.
42. člen
(1)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro se odmeri po stopnji telesne okvare takrat, ko je okvara nastala.
(2)
Uživalcu denarnega nadomestila za telesno okvaro, pri katerem nastane sprememba telesne okvare, na osnovi katere je pridobil pravico do denarnega nadomestila, se taka sprememba upošteva za priznanje nove stopnje telesne okvare ter ustreznega denarnega nadomestila.
(3)
Če se pri vojaškem zavarovancu, pri katerem je bila podana telesna okvara pod 30% oziroma 50%, ta telesna okvara toliko poslabša, da znaša 30% ali več oziroma 50% ali več, pridobi vojaški zavarovanec pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro, če ob nastanku poslabšanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila po tem zakonu.
(4)
Nova stopnja telesne okvare iz drugega in tretjega odstavka tega člena se prizna na podlagi novega stanja skupne telesne okvare, ki je nastala po spremembi oziroma poslabšanju.
IV. poglavje
DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
43. člen
(1)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo invalidski upokojenci, ki jim je, odkar so postali invalidi, za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega ali pri katerih nastane takšna potreba po uveljavitvi pravice do invalidske pokojnine.
(2)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi starostni upokojenci in vojaški zavarovanci, ki imajo po zakonu, s katerim se ureja vojaška služba, pravico do mesečnega denarnega nadomestila zaradi prenehanja aktivne vojaške službe po službeni potrebi, ki jim je zaradi trajne zdravstvene nezmožnosti za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega.
(3)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi otroci vojaških zavarovancev oziroma starostnih in invalidskih upokojencev z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo s šolanjem ali poklicno rehabilitacijo usposobiti za življenje in delo in sta jim za osnovne življenjske potrebe neobhodni stalna pomoč in postrežba drugega.
(4)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev lahko uvede dodatek za pomoč in postrežbo tudi za družinske upokojence.
(5)
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada le, če se takšna pravica ne uživa po predpisih o vojaških invalidih.
44. člen
Višino dodatka iz prvega, drugega in tretjega odstavka 43. člena tega zakona in način njegovega uživanja ter uvedbo dodatka iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona, pogoje za njegovo pridobitev, višino in način uživanja določi skupščina skupnosti vojaških zavarovancev, upoštevajoč predpise, s katerimi so podobne pravice določene za zavarovance-delavce.
V. poglavje
DRUŽINSKA POKOJNINA
1. Zavarovani družinski člani
45. člen
(1)
Družinski člani, ki so ob smrti vojaškega zavarovanca zavarovani za družinsko pokojnino, so:
1)
zakonec;
2)
otroci vojaškega zavarovanca (zakonski ali nezakonski, posvojenci in pastorki);
3)
otroci brez staršev (vnuki, bratje in sestre ter drugi otroci, ki jih je vojaški zavarovanec preživljal, če nimajo staršev ali če imajo enega ali oba od staršev, ki sta popolnoma in trajno nezmožna za delo);
4)
starši vojaškega zavarovanca (oče in mati, očim in mačeha, posvojitelj), ki jih je vojaški zavarovanec preživljal.
(2)
Če je pogoj za pravico do družinske pokojnine, da jih je vojaški zavarovanec preživljal, je potrebno:
1)
da vsi viri lastnih prihodkov takega družinskega člana ne zadoščajo za njegovo preživljanje;
2)
da je vojaški zavarovanec do svoje smrti preživljal takega družinskega člana, živeč z njim v skupnem gospodinjstvu, ali da mu je dajal sredstva za preživljanje, če je družinski član živel izven njegovega gospodinjstva.
(3)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev določa skladno z drugim odstavkom tega člena natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da vojaški zavarovanec preživlja družinske člane.
2. Pogoji za pridobitev družinske pokojnine
a) Splošni pogoji
46. člen
(1)
Družinski člani umrlega vojaškega zavarovanca pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1)
če je imel vojaški zavarovanec najmanj 5 let zavarovanja in od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih 5 letih pred smrtjo;
2)
če je imel vojaški zavarovanec skupaj pokojninsko dobo najmanj 10 let in od tega najmanj 5 let zavarovanja v zadnjih 10 letih pred smrtjo;
3)
če je imel vojaški zavarovanec skupaj pokojninsko dobo najmanj 20 let;
4)
če je bila smrt vojaškega zavarovanca posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko oziroma zavarovalno dobo;
5)
če je imel vojaški zavarovanec dobo in starost, ki sta predpisani za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine.
(2)
Družinski člani umrlega uživalca pravice do starostne ali invalidske pokojnine po tem zakonu oziroma umrlega uživalca pravic v zvezi s poklicno rehabilitacijo in zaposlitvijo v smislu drugega odstavka 38. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: uživalec pravic) pridobijo pravico do družinske pokojnine.
(3)
Pri ugotavljanju, ali sta izpolnjena potrebno zavarovanje oziroma doba iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe 28. člena tega zakona.
47. člen
(1)
Pravico do družinske pokojnine imajo predvsem zakonec, otroci vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic in vnuki brez staršev, ki jih je vojaški zavarovanec preživljal (v nadaljnjem besedilu: ožji družinski člani).
(2)
Starši vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic ter otroci brez staršev, izvzemši vnuke, ki jih je vojaški zavarovanec preživljal (v nadaljnjem besedilu: širši družinski člani), imajo pravico do družinske pokojnine, če ni ožjih družinskih članov, če so ožji družinski člani, pa le tedaj, kadar tem pripadajoča pokojnina ne dosega cele osnove za družinsko pokojnino.
b) Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski člani vojaškega zavarovanca
Zakonec
48. člen
(1)
Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine, če je do smrti moža, po katerem ji gre ta pravica po tem zakonu, dopolnila starost 45 let.
(2)
Vdova, ki je do moževe smrti dopolnila 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let.
49. člen
(1)
Vdova, ki ni dopolnila predpisane starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine:
1)
če je bila do moževe smrti popolnoma pridobitno nezmožna ali če je postala popolnoma pridobitno nezmožna v enem letu od moževe smrti;
2)
če ji je po moževi smrti ostal eden ali več otrok, ki imajo po njem pravico do družinske pokojnine, vdova pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdova, ki postane med trajanjem pravice po tem naslovu popolnoma pridobitno nezmožna, obdrži to pravico, dokler traja takšna nezmožnost.
(2)
Pravico do družinske pokojnine ima vdova, ki se ji otrok vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic rodi po njegovi smrti. Ta pravica gre vdovi od dneva smrti vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic.
(3)
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po prvem odstavku tega člena, dopolni starost 45 let, obdrži pravico do pokojnine trajno; če pa ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 45. letom, toda po dopolnjenem 40. letu, lahko znova uveljavi to pravico, ko dopolni starost 45 let.
50. člen
(1)
Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 45 let, ni kako drugače pridobila pravice do družinske pokojnine, ni v delovnem razmerju in ne opravlja poklicne dejavnosti oziroma dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ima pravico do odpravnine.
(2)
Vdova iz prvega odstavka tega člena ima po tem zakonu pravico do materialnega zagotovila, če se v 90 dneh od smrti vojaškega zavarovanca prijavi pri zavodu za zaposlovanje delavcev za zaposlitev in če izpolnjuje določene pogoje glede premoženjskega stanja.
(3)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev odmeri odpravnino, premoženjske pogoje za pridobitev materialnega zagotovila in samo materialno zagotovilo ter natančnejše pogoje za uveljavljanje, uživanje in trajanje omenjenih pravic.
51. člen
(1)
Vdova, ki si zaradi premestitve moža ni mogla z zaposlitvijo zagotoviti pravice do pokojnine in kot uživalka materialnega zagotovila po tem zakonu dopolni starost 40 let, lahko pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let, če nima lastnih prihodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
(2)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev določi natančnejše pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena.
52. člen
(1)
Vdovec si pridobi pravico do družinske pokojnine:
1)
če je do smrti žene, po kateri ima to pravico, dopolnil starost 60 let;
2)
če še ni star 60 let, pa je bil do smrti žene pridobitno popolnoma nezmožen ali če je postal popolnoma pridobitno nezmožen v enem letu po ženini smrti;
3)
če mu je po ženini smrti ostal eden ali več otrok, ki imajo po njej pravico do družinske pokojnine, vdovec pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice do družinske pokojnine po tem naslovu popolnoma pridobitno nezmožen, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
(2)
Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, dopolni starost 60 let, obdrži to pravico trajno.
53. člen
(1)
Brez svoje krivde razvezani zakonec pridobi pravico do družinske pokojnine ob pogojih iz 48., 49. in 52. člena tega zakona, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine.
(2)
Če ima zakonec iz poznejšega zakona pravico do družinske pokojnine, pridobi zakonec iz prvega odstavka tega člena pravico do družinske pokojnine kot souživalec.
Otroci
54. člen
(1)
Otrok - zakonski ali nezakonski, posvojenec ali pastorek ter otrok brez staršev (3. točka prvega odstavka 45. člena) pridobi pravico do družinske pokojnine in ima to pravico do dopolnjenega 15. leta starosti, če se redno šola pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
(2)
Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, lahko pridobi pravico oziroma ima pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi še dalj - vendar največ še toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom.
(3)
Če postane otrok popolnoma in trajno nezmožen za delo, preden dopolni starost, do katere je otrokom po tem zakonu zagotovljena pravica do družinske pokojnine, ali dokler mu traja ta pravica v smislu tega člena, se mu ta pravica podaljša za čas, dokler traja nezmožnost. Če pa postane nezmožen za delo po dopolnitvi starosti, do katere je otrokom po tem zakonu zagotovljena pravica do družinske pokojnine, toda pred smrtjo vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je vojaški zavarovanec oziroma uživalec pravic do svoje smrti preživljal.
(4)
Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine, čeprav je drugi od staršev zavarovanec.
55. člen
(1)
Roki za pridobitev oziroma trajanje pravice do družinske pokojnine med rednim šolanjem otroka iz 54. člena tega zakona se lahko podaljšajo, če otrok izgubi zaradi premestitve vojaškega zavarovanca šolsko leto zaradi spremembe jezikovnega območja ali razlik v učnem načrtu in predmetniku na drugi šoli.
(2)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev določi natančnejše pogoje, ob katerih se lahko podaljšajo roki za pridobitev pravice do družinske pokojnine v primerih iz prvega odstavka tega člena, in koliko trajajo novi roki.
56. člen
Ob pogojih iz 54. člena tega zakona imata pastorek in otrok brez staršev pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujeta še poseben pogoj:
1)
pastorek - če ga je vojaški zavarovanec oziroma uživalec pravic preživljal sam ali skupaj z zakoncem v svojem gospodinjstvu;
2)
vnuk, brat in sestra - če nima lastnih prihodkov, ki bi zadoščali za preživljanje;
3)
drug otrok brez staršev - če nima lastnih prihodkov, ki bi zadoščali za preživljanje, vojaški zavarovanec oziroma uživalec pravic pa ga je preživljal v svojem gospodinjstvu najmanj tri leta pred svojo smrtjo ali pa tudi krajši čas, če je bila smrt posledica nesreče na delu ali izven dela.