Uredba o stanju podzemnih voda

1058. Uredba o stanju podzemnih voda

Na podlagi prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o stanju podzemnih voda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

Ta uredba v skladu z 8. členom in 2. točko Priloge V Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne 30. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 311 z dne 31. 10. 2014, str. 32), in Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 19), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/80/EU z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem in poslabšanjem (UL L št. 182 z dne 21. 6. 2014, str. 52) za podzemne vode določa:

-

postopek za določanje vrednosti praga za kakovost podzemne vode,

-

parametre kemijskega in količinskega stanja,

-

standarde kakovosti podzemne vode,

-

vrednosti praga za kakovost podzemne vode,

-

pogoje za dobro količinsko in kemijsko stanje,

-

merila za ugotavljanje in obračanje pomembnih in stalno naraščajočih trendov onesnaženja,

-

merila za določitev obremenjenosti vodnega telesa podzemne vode, ko je treba začeti izvajati ukrepe zaradi nedoseganja ciljev, ki se nanašajo na podzemne vode, in

-

dodatne zahteve za pripravo programa ukrepov za podzemne vode.

2. člen

(izrazi)

V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

standard kakovosti podzemne vode je standard kakovosti okolja, ki se izraža kot koncentracija posameznega onesnaževala, skupine onesnaževal ali kazalec onesnaženja v podzemni vodi, ki zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja ne sme biti presežen;

2.

vrednost praga za kakovost podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: vrednost praga) je standard kakovosti podzemne vode, določen v skladu s postopkom iz 7. člena te uredbe;

3.

pomemben in stalno naraščajoč trend onesnaženja je vsako statistično ter z okoljskega vidika značilno in pomembno povečanje koncentracije onesnaževal, skupine onesnaževal ali kazalca onesnaženja v podzemni vodi, za katerega je treba zagotoviti obrat trenda;

4.

vnos onesnaževal v podzemno vodo je neposredno ali posredno vnašanje onesnaževal v podzemno vodo kot posledica človekove dejavnosti;

5.

vrednost naravnega ozadja je koncentracija parametra, snovi, iona ali vrednost kazalca v vodnem telesu podzemne vode, ki ustreza neokrnjenim razmeram ali razmeram z zgolj zelo majhnim človekovim vplivom;

6.

osnovna raven je povprečna vrednost parametra, izmerjena:

-

vsaj med referenčnima letoma 2007 in 2008 na podlagi programov monitoringa oziroma

-

za parametre, določene po teh referenčnih letih, pa med prvim obdobjem, za katerega so na voljo podatki iz reprezentativnega obdobja spremljanja;

7.

količinsko stanje odraža stopnjo vpliva na vodno telo podzemne vode zaradi neposrednega in posrednega odvzemanja podzemne vode;

8.

razpoložljiva količina podzemne vode je dolgoročna povprečna letna stopnja celotne obnove vodnega telesa podzemne vode, zmanjšana za dolgoročni letni pretok, ki je potreben, da se dosežejo cilji ekološke kakovosti za površinske vode, povezane z vodnim telesom podzemne vode, tako da se preprečita značilno in pomembno poslabšanje ekološkega stanja teh voda ter značilna in pomembna poškodba kopenskih ekosistemov, ki so povezani z vodnim telesom podzemne vode;

9.

napajalno območje vodonosnika je območje, od koder voda doteka v vodonosnik;

10.

dobro kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, je kemijsko stanje, pri katerem standardi kakovosti in vrednosti praga niso preseženi ter so izpolnjeni drugi pogoji za dobro kemijsko stanje iz 9. člena te uredbe;

11.

odvzem podzemne vode je količina podzemne vode, ki je preko vodnjaka, vrtine, drenaže ali drugega vodnega objekta ali naprave odvzeta iz vodonosnika ali izvira;

12.

dobro količinsko stanje vodnega telesa podzemne vode je količinsko stanje, pri katerem odvzemi podzemne vode v obravnavanem obdobju ne presegajo razpoložljive količine podzemne vode in so izpolnjeni drugi pogoji za dobro količinsko stanje iz 17. člena te uredbe;

13.

medzrnski vodonosnik je vodonosnik, v katerem prevladuje poroznost, ki nastane zaradi stika med zrni kamnine ali sedimenta;

14.

kraški vodonosnik je vodonosnik, v katerem prevladuje kanalska poroznost, vzdolž katere je hitrost toka podzemne vode hitrejša kot v preostalem delu vodonosnika;

15.

razpoklinski vodonosnik je vodonosnik, v katerem prevladuje poroznost razpok. Podrejeno se pojavljata tudi kanalska in medzrnska poroznost;

16.

slabo prepustne geološke plasti so plasti, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti med 1 x 10(na -9) in 1 x 10(na -7) ms(na -1);

17.

zelo slabo prepustne geološke plasti so plasti, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti manjšo od 1 x 10(na -9) ms(na -1);

18.

opis izhodiščnega stanja, opis značilnosti, prikaz vplivov človekovega delovanja in ocena verjetnosti doseganja ciljev za vodna telesa podzemnih voda so opredeljeni s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda;

19.

pesticidi so fitofarmacevtska sredstva v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva, in biocidni proizvodi v skladu s predpisi, ki urejajo biocidne proizvode.

3. člen

(cilji za podzemne vode)

(1)

Po predpisih o vodah so cilji za podzemne vode doseženi, če se stanje podzemnih voda ne poslabšuje ter:

-

ima vodno telo podzemne vode dobro kemijsko stanje,

-

je obrnjen vsak pomemben in stalno naraščajoč trend koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je posledica človekove dejavnosti in zelo ogroža kakovost vodnih ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali dejansko ali mogočo dopustno rabo vodnega okolja,

-

je preprečen vnos nevarnih onesnaževal in omejen vnos drugih onesnaževal v podzemno vodo, ki pomenijo obstoječe ali mogoče tveganje za podzemno vodo, in

-

ima vodno telo podzemne vode dobro količinsko stanje.

(2)

S to uredbo se določajo elementi spremljanja in ugotavljanja stanja za doseganje ciljev iz prve, druge in četrte alinee prejšnjega odstavka.

II. STANJE PODZEMNIH VODA

4. člen

(stanje podzemnih voda)

(1)

Stanje podzemnih voda se ugotavlja na podlagi rezultatov monitoringa kemijskega ter količinskega stanja podzemnih voda.

(2)

Stanje posameznega vodnega telesa podzemnih voda je določeno s kemijskim ali količinskim stanjem tega vodnega telesa podzemnih voda, in sicer s tistim, ki je slabši.

(3)

Stanje podzemnih voda se ugotovi v poročilu, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

5. člen

(vodna telesa podzemnih voda)

(1)

Določbe te uredbe se uporabljajo za vodna telesa podzemne vode, določena s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda.

(2)

Zaradi ugotavljanja kemijskega ali količinskega stanja podzemnih voda se vodna telesa podzemnih voda lahko združijo v skupine.

(3)

Če vodna telesa podzemnih voda pokrivajo zemljepisno velika območja ali so heterogena ali so v različnih tipih vodonosnikov, se lahko za namen ugotavljanja kemijskega ali količinskega stanja podzemnih voda razdelijo v manjše reprezentativne dele.

1. Kemijsko stanje podzemnih voda

6. člen

(ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda)

(1)

Kemijsko stanje podzemnih voda se ugotavlja na podlagi teh meril:

-

preseganja standardov kakovosti in vrednosti praga,

-

učinkov vdora slane vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode,

-

koncentracije onesnaževal, ki povzročajo poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode in škodljivo vplivajo na vodne ter kopenske ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni.

(2)

Kemijsko stanje podzemne vode se ugotavlja na podlagi rezultatov monitoringa stanja podzemne vode in ugotavljanja drugih pogojev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja podzemnih voda.

7. člen

(postopek za določitev vrednosti praga)

(1)

Vrednosti praga se določijo za tista onesnaževala, skupine onesnaževal in kazalce onesnaženja, ki prispevajo k tveganju, da vodno telo podzemne vode ne bo doseglo dobrega kemijskega stanja, v skladu s postopkom iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Seznam parametrov, za katere so določene vrednosti praga, se spremeni, če nov podatek izkaže, da je treba zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja določiti vrednost praga za dodatno snov, spremeniti že obstoječo vrednost praga ali da je treba vrednost praga, ki se je črtala s seznama, ponovno uvrstiti nanj.

(3)

Parametri, za katere so določene vrednosti praga, se črtajo s seznama, če ni več tveganja, da vodno telo podzemne vode zaradi njih ne bo doseglo dobrega kemijskega stanja.

8. člen

(standardi kakovosti in vrednosti praga)

(1)

Parametri kemijskega stanja, standardi kakovosti in vrednosti praga, na podlagi katerih se ugotavlja kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu s postopkom za določitev vrednosti praga po tej uredbi določijo strožje vrednosti praga, če bi za vodno telo podzemne vode standardi kakovosti iz Priloge 2 te uredbe:

-

onemogočili uresničitev ciljev za podzemne vode iz prvega odstavka 3. člena te uredbe za povezana vodna telesa površinske vode,

-

lahko znatno zmanjšali ekološko ali kemijsko kakovost teh teles ali

-

znatno ogrozili kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od vodnega telesa podzemne vode.

Uredba o stanju podzemnih voda

Časovnica