4707. Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-D)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 21. redni seji 26. oktobra 2010.
Ljubljana, dne 3. novembra 2010
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH POMORSKEGA ZAKONIKA (PZ-D)
V Pomorskem zakoniku (Uradni list RS, št. 120/06 - uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu za besedo »Slovenije« doda besedilo »ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani«.
V prvem odstavku 3. člena se 21. točka spremeni tako, da se glasi:
»21. jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;«.
V četrtem odstavku se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»-
Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav;
-
Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča;«.
Peta alineja se spremeni, tako da se glasi:
»-
Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev);«.
Na koncu enajste alineje se beseda »in« nadomesti s podpičjem, na koncu dvanajste alineje pa se pika nadomesti z vejico in dodata besedi »s spremembami;«.
Za dvanajsto alinejo se dodajo nove trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja, ki se glasijo:
»-
Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev);
-
Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke in
-
Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave.«.
Peti odstavek 13. člena se črta.
V prvem odstavku 26. člena se v osemnajsti alineji pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi devetnajsta in dvajseta alineja, ki se glasita:
»-
izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi;
-
vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju.«.
Za 26. členom se doda nov 26.a člen, ki se glasi:
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada.
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za prispevek k razvijanju in izboljšanju varnosti pomorske plovbe ter za sodelovanje in pomoč pri iskanju in reševanju na morju podeljuje uslužbencem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter posameznikom priznanja.
Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.«.
Za 31. členom se doda novo II.a poglavje z novimi 31.a do 31.d členi, ki se glasijo:
»II.a poglavje - HIDROGRAFSKA DEJAVNOST
Hidrografska dejavnost obsega hidrografsko izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografski monitoring, hidrografske meritve objektov in pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo pridobljenih hidrografskih podatkov ter pomorsko kartografijo in objavo hidrografskih publikacij.
Za izvajanje hidrografske dejavnosti je odgovorno ministrstvo, pristojno za pomorstvo.
Naloge hidrografske dejavnosti v skladu z 31.c členom tega zakona izvaja Geodetski inštitut Slovenije po programu hidrografske dejavnosti.
Program hidrografske dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Program hidrografske dejavnosti je na predlog ministra vključen v program del inštituta in je sestavni del letnega programa državne geodetske službe po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost. V programu hidrografske dejavnosti se podrobneje določi naloge hidrografske dejavnosti in predvideno višino sredstev za njihovo izvajanje.
Delo Geodetskega inštituta Slovenije na področju hidrografske dejavnosti nadzira ministrstvo, pristojno za pomorstvo.
Geodetski inštitut Slovenije kot javno službo na področju hidrografske dejavnosti izvaja naslednje naloge:
1.
organizacijo izvedbe in nadzora hidrografskih izmer morja, obalne in temeljne črte, hidrografskega monitoringa in hidrografskih meritev objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju;
2.
zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo hidrografskih podatkov, pomorskih kart in hidrografskih publikacij;
3.
vodenje, izdelavo, izdajanje, vzdrževanje in distribucijo pomorskih kart v klasični in elektronski obliki;
4.
distribucijo hidrografskih podatkov uporabnikom;
5.
pripravo hidrografskega gradiva za obvestila pomorščakom in izdajanje slovenskih obvestil za pomorščake;
6.
izvedbo raziskovalnih in razvojnih nalog ter drugih strokovno-tehničnih nalog v zvezi s hidrografsko dejavnostjo in
7.
strokovno-tehnično sodelovanje s hidrografskimi uradi drugih držav.
Geodetski inštitut Slovenije zagotovi, da so naloge iz prejšnjega odstavka izvedene v skladu s standardi Mednarodne hidrografske organizacije (IHO).
Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskih delih, ki jih izdela Geodetski inštitut Slovenije med izvajanjem javne službe na podlagi tega zakona, se z nastankom avtorskega dela prenesejo na Republiko Slovenijo. O izvrševanju teh pravic odloča minister.
Hidrografski podatki so izvorni hidrografski podatki in hidrografski originali.
Izvorni hidrografski podatki so vsi podatki, pridobljeni z izmero morja in obalne črte, hidrografskim monitoringom in hidrografskimi meritvami objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju. Izvorni hidrografski podatki niso javni. Do teh podatkov imajo dostop samo pristojne osebe ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe opravljanja svojih nalog, drugi državni organi pa samo s soglasjem ministra, pristojnega za obrambo.
Hidrografski originali so zbirka procesiranih izvornih hidrografskih podatkov, potrebnih za zagotavljanje varnosti plovbe. Hidrografski originali so javni podatki.
Podrobnejši način zbiranja, upravljanja in vzdrževanja izvornih hidrografskih podatkov in hidrografskih originalov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.«.
V prvem odstavku 43. člena se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita:
-
obvezna vleka plovil.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Gospodarska javna služba iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba in se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.«.
V prvem odstavku 44. člena se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita:
V drugem odstavku se na koncu dodata nov drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo. Kadar se pomorska pilotaža in obvezna vleka plovil izvajata kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati.«.
V 46. členu se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita:
»-
zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje pomorske pilotaže;
-
zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje obvezne vleke plovil.«.
V 47. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Kadar se gospodarski javni službi pomorska pilotaža ali obvezna vleka plovil zagotavljata z dajanjem koncesij, vlada s koncesijskim aktom med drugim določi najvišje cene za storitev pomorske pilotaže in za storitev obvezne vleke plovil ter dobo podelitve koncesije, ki ne sme biti daljša od 15 let.«.
V prvem odstavku 48. člena se za četrto alinejo dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita:
»-
cene za storitev pomorske pilotaže,
-
cene za storitev obvezne vleke plovil,«.
Drugi odstavek 50. člena se črta.
Tretji odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V primeru ugotovitve prekrška iz 7. točke prvega odstavka 976. člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, iz 1., 3. in 9. točke prvega odstavka 978. člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, 984., 985., 986., 987., 988. in 989. člena tega zakona, ki ga pristaniški nadzornik osebno zazna ali ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, lahko pristaniški nadzornik izda plačilni nalog.«.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
V prvem odstavku 64. člena se beseda »in« nadomesti z besedilom », ki«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: