na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-6/1991-I, stran 2 DATUM OBJAVE: 25.6.1991
VELJAVNOST: od 25.6.1991 / UPORABA: od 25.6.1991
RS 1-6/1991-I
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 27.7.1994 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
6. Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
USTAVNI ZAKON
ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI INNEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI INNEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
1. člen
Organi Republike Slovenije prevzamejo v skladu s tem zakonom izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ.
2. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije preneha mandat.
Delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so opravljali to funkcijo do uveljavitve tega zakona, in delegatom Skupščine Republike Slovenije za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije dne 30. julija 1990, preneha mandat.
Skupčina Republike Slovenije izvoli dvanajstčlansko delegacijo, ki na podlagi njenih pooblastil sodeluje v Skupščini SFRJ v pogajanjih za izvedbo postopka razdružitve dosedanje SFRJ, v pogajanjih o reševanju tekočih vprašanj in v dogovarjanju o morebitnem oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ.
Dosedanji član Predsedstva SFRJ iz Republike Slovenije je pooblaščen, da kot predstavnik Republike Slovenije v skladu s smernicami Skupščine Republike Slovenije sodeluje v delu predsedstva SFRJ.
Organi Republike Slovenije pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz tega zakona, sodelujejo z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.
3. člen
Na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagikaterega Skupščina Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb drugim pogodbenim strankam.
4. člen
Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojnosti, ki so jih imeli po predpisih iz prejšnjega odstavka organi in organizacije SFRJ, preidejo v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Če takega organa oziroma organizacije ni, Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi začasno pristojni organ oziroma organizacijo.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona začnejo z delom Banka Slovenije, Republiška carinska uprava, Republiški devizni inšpektorat, Republiška uprava za zračno plovbo, Republiška uprava za telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje ter Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine.
Organi iz prvega odstavka tega člena prevzemajo svoje pristojnosti v skladu z zakonom, lahko pa tudi po dogovoru z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.
6. člen
Upravni organi SFRJ, njihove enote ali deli, ki so opravljali zadeve iz svoje pristojnosti na ozemlju Republike Slovenije, preidejo v upravne organe Republike Slovenije.
Delavci organov iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom kot delavci upravnih organov Republike Slovenije. Z zakonom se določi rok, do katerega morajo ti delavci izpolniti splošne pogoje, ki so predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike Slovenije.
7. člen
Diplomatska in konzularna predstavništva, kulturno - informativni centri in druga predstavništva SFRJ v tujini, ustanovljena po zakonu o opravljanju zunanjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 56/81), prenehajo opravljati naloge iz okvira svojih pristojnosti za Republiko Slovenijo, če z dogovorom z ustreznimi organi dosedanje SFRJ ni drugače urejeno.
Predstavništva iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge za državljane Republike Slovenije in pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini v okviru pristojnosti in pooblastil organov Republike Slovenije.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko po predhodnem soglasju Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije sklene dogovor v okviru dosedanje SFRJ, da diplomatska in konzularna predstavništva, kulturno- informativni centri in druga predstavništva SFRJ v tujini prevzamejo zastopanje oziroma varovanje interesov Republike Slovenije.
8. člen
Vsi sodni in upravni postopki, ki so se začeli pred organi SFRJ, se nadaljujejo pred pristojnimi organi Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki so jih izdali organi SFRJ ali organi drugih republik SFRJ, pa še niso bili izvršeni, so izvršljivi na ozemlju Republike Slovenije ob načelu dejanske vzajemnosti, če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki jih po uveljavitvi tega zakona izdajo organi drugih republik dosedanje SFRJ, veljajo v Republiki Sloveniji v primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične pravne akte tuje države.
9. člen
Republika Slovenija prevzame v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade.
Prevzem premoženja Jugoslovanske ljudske armade se izvrši postopoma, najkasneje do konca leta 1993, v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot Jugoslovanske ljudske armade v enote Teritorialne obrambe Slovenije.
Republiški upravni organ, pristojen za obrambo, v skladu z zakonom oziroma dogovorom zagotovi, da v skladu z odločitvami Predsedstva Republike Slovenije premoženje iz prejšnjega odstavka, s katerim so do uveljavitve tega zakona upravljala poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade, prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in zavodi Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
10. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije izhodišča za pogajanja za uveljavitev ustreznega deleža Republike Slovenije pri delitvi nepremičnega in premičnega premoženja SFRJ, ki se nahaja na ozemlju SFRJ in v tretjih državah ob upoštevanju deleža, ki ga je Republika Slovenija prispevala v premoženje SFRJ.
11. člen
Republika Slovenija bo na podlagi sporazuma o pravnem nasledstvu SFRJ prevzela tisti delež državnih dolgov SFRJ, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, in tisti delež s strani SFRJ garantiranih dolžniških obveznosti, katerih koristniki so pravne osebe s sedežem na ozemlju Republike Slovenije.
Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je pooblaščen za pogajanja o prevzemu deležev državnih dolgov SFRJ iz prvega in drugega odstavka tega člena.
12. člen
Državni arhivi SFRJ, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, pripadejo Republiki Sloveniji.
Republiki Sloveniji pripadejo vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Republika Slovenija prevzame terjatve SFRJ glede državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in imajo svoje poreklo na ozemlju Republike Slovenije, in državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je dolžan storiti vse, kar je potrebno za pridobitev državnih arhivov, omenjenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, ter za določitev pravičnega deleža ostalih državnih arhivov SFRJ, ki pripade Republiki Sloveniji.