Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih...

2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. decembra 1985, na seji Zbora občin dne 18. decembra 1985 v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 18. decembra 1985.

Št. 0100-154/85

Ljubljana, dne 18. decembra 1985.

Predsednik France Popit l. r.

Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih

I. TEMELJNA NAČELA IN SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

2. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81) se spremeni tako, da se glasi:

"Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture, razen gozdov, ter zemljišča, ki se vodijo kot nerodovitna in jih je mogoče usposobiti za kmetijsko proizvodnjo, razen zemljišč, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določena kot stavbna zemljišča."

2. člen

Tretji odstavek 4. člena se črta in se naslednji odstavki ustrezno preštevilčijo.

Sedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:

"(4)

Kot glavna oziroma dopolnilna dejavnost po prvem odstavku tega člena se šteje dejavnost, ki daje tako vrednost proizvodnje dosežene z osebnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, ki dosega najmanj dve tretjini povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini ali pa tolikšna vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, ki bodo omogočila doseganje take vrednosti proizvodnje. V gorskih in hribovitih predelih se v vrednost proizvodnje všteva tudi vrednost gozdarske proizvodnje ter vrednost, ustvarjena v dejavnostih, ki so s kmetijstvom povezane (domača obrt, kmečki turizem, delo na domu ipd.), če občan opravlja te dejavnosti z osebnim delom. Na drugem območju kmetijskih zemljišč lahko občinska skupščina glede na razvojne usmeritve posameznih ožjih območij, z odlokom določi tudi podrobnejša oziroma drugačna merila za vrednost proizvodnje in vlaganj.

(5)

Šteje se, da je občan, ki je mlajši od 25 let, ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če ima končano najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo (vzgojnoizobraževalni program - kmetovalec) oziroma drugo ustrezno šolo za kmetovalce. Če želi postati kmet občan, ki je mlajši od 25 let, pa nima končane predpisane šole, se presoja ustrezne usposobljenosti tega občana za tri leta. Po izteku tega roka občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, po uradni dolžnosti ugotovi, ali je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskih zemljišč.

(6)

Šteje se, da je občan, ki je starejši od 25 let, ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

-

da ima končano šolo iz prejšnjega odstavka;

-

da najmanj pet let z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče;

-

da opravi preizkus znanja, ki obsega program srednje kmetijske šole (vzgojnoizobraževalni program - kmetovalec), prilagojen vrsti kmetijske proizvodnje, ki jo bo občan opravljal.

(7)

Kmetijske organizacije so po zakonu organizacije združenega dela, kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe, kazenski poboljševalni zavodi in njihove gospodarske enote ter šole, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali če jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti, ter pod pogoji, ki jih določa zakon, tudi lovske organizacije in društva, če jim kmetijsko zemljišče služi za opravljanje namenov, zaradi katerih so bila ustanovljena.

(8)

Če nastane dvom, ali je občan kmet oziroma ali je organizacija iz prejšnjega odstavka kmetijska organizacija in v primeru iz 2. alinee drugega odstavka tega člena, odloča o tem, ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti, v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, v kateri je pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga občan obdeluje oziroma ga bo obdeloval oziroma ga organizacija uporablja.

(9)

Podrobnejše navodilo o opravljanju preizkusa znanja iz 3. alinee šestega odstavka tega člena izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona."

3. člen

V prvem odstavku 5. člena se pred besedo "krajevnih" vstavi še besedi "lovskih organizacij".

4. člen

Za 6. alineo prvega odstavka 6. člena se dodata novi 7. in 8. alinea, ki se glasita:

"-

usklajuje interese med kmetijstvom ter lovstvom in gozdarstvom;

-

daje mnenje o usklajenosti lovskogospodarkih načrtov z razvojem kmetijstva;".

Sedanja 7. alinea postane 9. alinea.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2)

V primerih, da posamezne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma občinski upravni organi ne izvajajo nalog kmetijske zemljiške politike, lahko kmetijska zemljiška skupnost predlaga občinski skupščini in drugim pristojnim organom ter organizacijam, da zavzamejo o tem svoje stališče in v skladu s svojo pristojnostjo in odgovornostjo ustrezno ukrepajo.".

Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

5. člen

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

Določbe zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, nadomestilu iz 13. člena ter odškodnini iz 14. člena zakona se uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določena za stavbna zemljišča, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano gradbeno dovoljenje oziroma drug ustrezen akt.".

Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"(2)

Na kmetijskih zemljiščih, ki so z dolgoročnim planom občine namenjena za nekmetijske namene, se ne sme napraviti trajnih nasadov oziroma kako drugače ovirati predvideno namembnost teh zemljišč.

(3)

Lastniku oziroma uporabniku kmetijskega zemljišča za trajne nasade ali druga vlaganja, ki jih napravi v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ne pripada odškodnina.".

Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.

II. VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

6. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

Glede na naravne danosti in primernosti za proizvodnjo hrane so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji:

-

zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije - I. kategorija zemljišč;

-

zemljišča, na katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin - II. kategorija zemljišč;

-

zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve naravnih danosti mogoče in smotrno usposobiti s prostorsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje) za intenzivno kmetijsko proizvodnjo;

-

zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse;

-

zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za napravo intenzivnih trajnih nasadov (površine, ki so primerne za sadjarstvo, vinogradništvo ipd.);

-

kompleksi zemljišč, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejši za vrtnarsko proizvodnjo.

(2)

Strokovna podlaga za razvrščanje zemljišč po prejšnjem odstavku je kategorizacija zemljišč, ki mora biti v občini izdelana za vsa zemljišča. Podatki o kategorijah zemljišč se vodijo v zemljiškem katastru.

(3)

Podrobnejše predpise za razvrstitev zemljišč v kategorije in za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona; podrobnejše predpise o načinu vodenja kategorij zemljišč predpiše republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona."

7. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

Zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, so trajno namenjena kmetijski proizvodnji in se v dolgoročnih in srednjeročnih planih razvrstijo v prvo območje kmetijskih zemljišč.

(2)

Zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, se lahko izjemoma, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, namenijo za nekmetijsko rabo, če gre za posege, za katere je ugotovljen širši družbeni interes v dolgoročnem planu SR Slovenije ali v dolgoročnem planu občine, če je to v skladu z dolgoročnim planom SR Slovenije.

(3)

Kriteriji za določanje širšega družbenega interesa se določijo v smernicah za dolgoročni plan SR Slovenije.

(4)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v srednjeročnem družbenem planu občine izjemoma lahko določi, da se zemljišča iz prvega odstavka tega člena namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, in če gre za:

-

gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope ipd.);

-

gradnjo objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;

-

gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov;

-

širitev pokopališč.

(5)

Zemljišča, ki niso razvrščena v prvo območje in se v dolgoročnem planu občine namenijo za kmetijsko proizvodnjo, se razvrstijo v drugo območje kmetijskih zemljišč. Če je v prostorsko ureditvenih pogojih v skladu s planskimi akti dopustna sprememba namembnosti teh zemljišč, daje v postopku za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo posameznih objektov predhodno soglasje kmetijska zemljiška skupnost. Pri izdaji soglasja kmetijska zemljišča skupnost upošteva potrebe po naseljenosti krajine in izvajanje določb 18. člena zakona ter pri tem lahko poda zahtevo o načinu rabe kmetijskega zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča. Če gre za objekte, katerih gradnja je v skladu s predpisi o urejanju naselij možna na podlagi potrdila o priglasitvi del, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti ni potrebno.

(6)

V primerih, ko v občini pri določanju namenske rabe zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ni doseženo soglasje, sodelujejo v postopku usklajevanja interesov in nudijo strokovno pomoč pristojni republiški upravni organi.

(7)

Območja iz prvega in petega odstavka tega člena se vodijo v evidenci o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor."

8. člen

11. a člen se nadomesti z novim 11. a členom, ki se glasi:

"11.a člen

(1)

Za kmetijska zemljišča se v agrokarti ugotovijo njihova sedanja in možna produktivnost ter možne dolgoročne usmeritve njihove rabe.

(2)

Agrokarta je ena od strokovnih podlag za pripravo analize razvojnih možnosti kmetijstva in planskih aktov občine, kmetijskih organizacij in kmetijskih zemljiških skupnosti.

(3)

Kmetijska zemljiška skupnost zagotovi izdelavo agrokarte v treh letih po uveljavitvi tega zakona.

(4)

Podrobnejše predpise o izdelavi agrokarte izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo."

9. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.

(2)

Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.

(3)

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta. Če gre za gradnjo objekta, predvidenega z zazidalnim načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.

(4)

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se ne plačuje:

-

kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA in za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora;

-

kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami;

-

kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;

-

kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.

(5)

Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in ne sme biti manjša od 40 dinarjev. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko valorizira ta znesek v skladu s splošnim gibanjem cen.

(6)

Občinske skupščine sklenejo na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Šteje se, da je dogovor sklenjen, ko ga sklene najmanj 40 občinskih skupščin. Če dogovor ni sklenjen oziroma ga ne sklenejo vse občinske skupščine v SR Sloveniji v roku petih mesecev, ko je bila dana pobuda za njegovo sklenitev, Skupščina SR Slovenije predpiše osnove in merila za določitev odškodnine za vse občine oziroma le za tiste, ki dogovora ne sklenejo.

(7)

Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Če se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, po tem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo.

(8)

Odškodnina se obračuna:

-

za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje oziroma priglasi dela, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga;

-

za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje;

-

za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in jih mora investitor porušiti, v višini, ki velja na dan izdaje odločbe o obračunu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Ko investitor poruši tako gradnjo in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, se mu vrnejo nevalorizirana sredstva plačane odškodnine.

(9)

Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve."

10. člen

Tretji odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3)

Predpise o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskega zemljišča in gozda izda Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona."

11. člen

Prvi stavek prvega odstavka 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

Odškodnine po 14. členu tega zakona se plačujejo pristojni kmetijski zemljiški skupnosti, ki odvaja 20 dinarjev po kvadratnem metru zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije."

12. člen

Drugi stavek četrtega odstavka 18. člena se črta.

13. člen

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

Lastnik kmetijskega zemljišča lahko zahteva, da se mu v začasno upravljanje dano kmetijsko zemljišče vrne, če dokaže, da so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je bila odločba o začasnem upravljanju izdana. O vrnitvi zemljišča odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, pred iztekom petletnega roka, zemljišče pa se lastniku, ki izpolni predpisane pogoje, vrne po izteku tega roka.

(2)

Če se zemljišče vrne prejšnjemu lastniku, mora le-ta začasnemu uporabniku oziroma zakupniku povrniti neamortizirano vrednost vlaganj v kmetijska zemljišča."

III. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI

14. člen

Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1)

S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi, prenos kmetijskega zemljišča od ene družbene pravne osebe na drugo družbeno pravno osebo, pridobitev kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino oziroma odtujitev kmetijskega zemljišča iz družbene lastnine na podlagi pravnega posla ter prenos pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini."

Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

"(3)

Kmetija iz 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (v nadaljnjem besedilu: kmetija), se s pravnimi posli med živimi ne sme deliti, razen v primeru, če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije oziroma kompleksi zemljišč v družbeni lastnini. V drugih primerih se tako kmetijo lahko odtuji le kot celoto.

(4)

Overitev podpisov na pogodbi o prodaji kmetijskega zemljišča oziroma kmetije, na kateri je lastninska pravica, je mogoče le na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so upoštevane določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)

Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, so nični.

(6)

Pri prodaji solastninskega deleža kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije imajo solastniki, ki so kmetje po tem zakonu, predkupno pravico."

15. člen

Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3)

Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določenim maksimumom preide po izbiri lastnika v družbeno lastnino in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Če lastnik zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, katero zemljišče iz presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad ter rok, v katerem je prejšnji lastnik zemljišča dolžan to zemljišče izročiti v upravljanje in razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti."

16. člen

Četrti odstavek 23. člena se črta.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(6)

Odškodnina iz prejšnjega odstavka se dediču izplača po izročitvi kmetijskih zemljišč v razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti, do izročitve pa obdrži dedič na zemljišču pravico uporabe. Odločbo o izročitvi zemljišča izda občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, ki mora svojemu predlogu priložiti dokaz o zagotovljenih sredstvih za plačilo odškodnine in cenilni zapisnik sodno zapriseženega cenilca za prizadeto zemljišče."

Dodajo se novi sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:

"(7)

Imetnik pravice uporabe kmetijskega zemljišča, ki je družbena lastnina, lahko prenese to zemljišče s pravnim poslom na osebe, ki so po predpisih o dedovanju njegovi zakoniti dediči. Pravico uporabe na zemljišču lahko zakoniti dediči podedujejo.

(8)

O uvedbi postopka po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena poda občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, po uradni dolžnosti predlog zemljiški knjigi za zaznambo uvedbe postopka za prehod kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino. Odtujitev zemljišča, glede katerega je vpisana zaznamba tega postopka, nima pravnega učinka nasproti upravljalcu podružbljenega zemljišča.

(9)

Imetnik pravice uporabe mora izročiti podružbljeno zemljišče z dnem, ko postane odločba iz šestega odstavka tega člena pravnomočna, če ni v odločbi določen drugačen rok.

(10)

Za določitev odškodnine za kmetijsko zemljišče, ki postane družbena lastnina po tem členu, za plodove, posevke, pomožne objekte in druga vlaganja, se smiselno uporabljajo predpisi o razlastitvi.