Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev

3007. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev

Na podlagi 145. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o registru kmetijskih gospodarstev

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke, način posredovanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.

(2)

Ta pravilnik določa tudi podrobnejša pravila v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča za izvajanje:

-

Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865) in

-

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki se pojavlja na pobočjih, urejenih v terasah, z namenom zmanjšanja nagiba in erozije obdelovalnih zemljišč;

2.

hitro rastoči panjevec je oblika proizvodnje dreves, za katero je značilna gosta rast vej iz posekanega panja;

3.

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) je lokacija, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Če se naslov ali sedež KMG nahaja na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navede podatke o občini, naselju in o geografskih koordinatah lokacije;

4.

obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče na koncu njivskih oziroma ornih površin ali trajnih nasadov. Obračališče je namenjeno manevriranju kmetijske mehanizacije in ne vključuje ceste v javni uporabi;

5.

premena je obdobje med krčitvijo in ponovno zasaditvijo hmelja v hmeljišču;

6.

sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik ali grmov znotraj trajnega nasada;

7.

sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadnimi drevesi oziroma grmi v vrsti;

8.

zatravljenost trajnega nasada, razen hmeljišča in ekstenzivnega sadovnjaka, pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v vsaj vsakem drugem medvrstnem prostoru ali pa je celotna površina pokrita z rastlinskim pokrovom oziroma so ozelenjene brežine.

II. VPIS IN IZBRIS KMG V RKG

3. člen

(vpis KMG v RKG)

(1)

KMG se vpiše v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na pristojni upravni enoti na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Za KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina v skupni rabi se vlogi za vpis v RKG priloži pooblastilo uporabnikov skupnega pašnika oziroma planine za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma planina na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)

Člani kmetije se vpišejo v RKG po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na obrazcu iz priloge 1 tega pravilnika.

(4)

Če članov kmetije v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče pripisati po uradni dolžnosti, ker ima nosilec kmetije stalno prebivališče prijavljeno na naslovu zavoda, gospodarske družbe ali v večstanovanjski stavbi, kjer v centralnem registru prebivalstva številke stanovanj niso pripisane k naslovu stalnega prebivališča, se člani kmetije vpišejo v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(5)

Nosilec in član kmetije sta lahko pripisana na več KMG le, če:

-

gre za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma za nosilca KMG – planina,

-

je hkrati tudi nosilec na KMG v postopku izbrisa v skladu s 6. členom tega pravilnika ali

-

je oseba s sklepom sodišča do dokončanja zapuščinskega postopka določena kot začasen skrbnik ene ali več kmetij.

(6)

Vlogo za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG vloži nosilec kmetije na obrazcu iz priloge 1 tega pravilnika. Vlogi za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG je treba priložiti kopijo prijave v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

(7)

Zaposlenega, ki je na kmetiji zaposlen za določen čas, se v RKG vodi samo za čas trajanja zaposlitve, po tem času pa se ga izbriše iz RKG po uradni dolžnosti.

(8)

Če ima KMG v uporabi kmetijska zemljišča, se ob vpisu KMG v RKG izvede tudi vpis zemljišč v skladu s tem pravilnikom. Za vpis trajnih nasadov je treba posredovati tudi podatke o trajnih nasadih iz 15. do 20. člena tega pravilnika, na obrazcih iz prilog 4, 5, 6, 7 in 8, ki so sestavni del tega pravilnika. Za KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina je treba posredovati tudi podatke o skupnem pašniku oziroma planini iz 24. člena tega pravilnika na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

4. člen

(spremembe glede vpisa nosilca, članov kmetije in zaposlenih na kmetiji v RKG)

(1)

Vlogo za spremembo nosilca, članov kmetije in zaposlenih na kmetiji vloži nosilec na obrazcu iz priloge 10, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Vlogi za spremembo nosilca na KMG – planina v skupni rabi ali KMG – skupni pašnik je treba priložiti pooblastilo uporabnikov skupnega pašnika oziroma planine za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma planina na obrazcu iz priloge 3 tega pravilnika.

(3)

Zaposlenega na kmetiji upravna enota izbriše s kmetije po uradni dolžnosti, če nosilec ali član kmetije, s katerim je zaposleni na kmetiji sklenil delovno razmerje, ni več nosilec ali član kmetije.

5. člen

(vsebina izpisa iz RKG)

(1)

Upravna enota ob vpisu ali spremembah podatkov KMG v RKG nosilcu izda izpis iz RKG, ki šteje kot potrdilo o vpisu v RKG. Izpis iz RKG vsebuje:

-

KMG-MID;

-

v primeru neusklajenosti podatkov v RKG opozorilo o takšni neusklajenosti;

-

naslov ali sedež KMG in domače ime kmetije, če ga ima;

-

podatke o nosilcu in morebitnem skrbniku nosilca kmetije; za fizične osebe ime in priimek, EMŠO v delu, iz katerega je razviden podatek o datumu rojstva, naslov s hišno številko, za poslovne subjekte pa firmo, matično in davčno številko in sedež;

-

v primeru kmetije: podatke o namestniku nosilca, če je ta določen, o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji: ime in priimek, EMŠO v delu, iz katerega je razviden podatek o datumu rojstva;

-

podatke o blokih, in sicer: identifikacijsko oznako blok ID, grafično površino ter največjo upravičeno površino;

-

podatke o GERK, in sicer: identifikacijsko oznako GERK-PID, domače ime, vrsto rabe, grafično površino, največjo upravičeno površino, podatke o GERK iz 15. do 20. člena tega pravilnika ter datum zadnje spremembe GERK in

-

v primeru KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina: podatke o skupnih pašnikih oziroma planinah ter pooblastiteljih nosilca.

(2)

Izpis iz prejšnjega odstavka se v elektronski obliki hrani v RKG.

(3)

Upravna enota ne izda izpisa iz RKG, če je:

-

sprememba v RKG nastala zaradi uskladitve podatkov z evidenco subjektov oziroma drugimi zbirkami podatkov;

-

sprememba GERK in blokov po uradni dolžnosti takšne narave, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov v skladu z drugim odstavkom 33. člena tega pravilnika.

6. člen

(izbris KMG iz RKG)

(1)

KMG se v RKG označi kot izbrisano na podlagi vloge za izbris kmetijskega gospodarstva, ki jo nosilec oziroma njegov pravni naslednik vloži pri upravni enoti na obrazcu iz priloge 13, ki je sestavni del tega pravilnika. Upravna enota o izbrisu iz RKG obvesti nosilca oziroma njegovega pravnega naslednika.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG v RKG kot izbrisano, če je poslovni subjekt izbrisan iz poslovnega registra Slovenije.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG v RKG kot izbrisano, če:

-

nimajo pripisanih zemljišč in živali,

-

se na KMG v zadnjih petih letih v RKG in v ostalih obveznih zbirkah podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), niso spremenili podatki in

-

za KMG ni bila oddana zbirna vloga v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

III. IDENTIFIKACIJSKI SISTEM ZA ZEMLJIŠČA

7. člen

(GERK in blok)

(1)

Zemljišča se v RKG vpišejo tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vriše GERK.

(2)

Soležni GERK posameznega KMG se ob koncu vrisa aplikativno povežejo v blok.

8. člen

(meja in površina bloka oziroma GERK)

(1)

Meja bloka oziroma GERK je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.

(2)

Razdalje in površine se merijo na podlagi pravokotne ravninske projekcije.

(3)

Za površino bloka oziroma GERK se šteje grafična površina, ki je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK. Površina GERK oziroma bloka je izražena v m2.

(4)

Najmanjša površina bloka oziroma GERK je 25 m2.

(5)

Soležni GERK iste vrste dejanske rabe (v nadaljnjem besedilu: vrste rabe) iz 13. člena tega pravilnika se združujejo.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek GERK z naslednjimi vrstami rabe ni treba združiti:

-

1221 – intenzivni sadovnjak,

-

1170 – jagode na njivi,

-

1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,

-

1222 – ekstenzivni sadovnjak,

-

1211 – vinograd,

-

1230 – oljčnik.

9. člen

(podatki, ki se vodijo v RKG za GERK)

(1)

Za GERK se poleg podatkov, ki se v RKG vodijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pripiše podatek o državi. GERK se pripiše država, v kateri leži vsaj 80 odstotkov njegove površine. Če površina GERK v nobeni od držav ne dosega 80 odstotkov od celotne površine GERK, se GERK razdeli na dva GERK tako, da se obema lahko pripiše podatek o državi.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se GERK, ki je manjši od 1 ha, pripiše državi, v kateri je večji del GERK.

(3)

Nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina GERK se izračunajo na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m. Podatek o nagibu, usmerjenosti (ekspoziciji) in nadmorski višini GERK je povprečje vrednosti nagiba, usmerjenosti (ekspozicije) in nadmorske višine na celotni površini GERK.

10. člen

(tvorba bloka in določitev največje upravičene površine)

(1)

Blok se tvori tako, da se po zaključenem vrisu GERK vsi soležni GERK istega KMG združijo v en blok. Soležni so tisti GERK, ki imajo skupno vsaj eno daljico. Če soležni GERK ležijo čez državno mejo, ti tvorijo svoj blok.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka GERK z naslednjimi vrstami rabe predstavlja samostojen blok:

-

1420 – plantaža gozdnega drevja;

-

1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;

-

1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh;

-

1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh.

(3)

Največja upravičena površina GERK je celotna površina GERK, razen pri GERK z naslednjimi vrstami rabe:

-

1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh: največja upravičena površina je enaka nič;

-

1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh: največja upravičena površina je enaka nič;

-

1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi: največja upravičena površina se določi v skladu s 23. členom tega pravilnika;

-

1300 – trajni travnik in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, velikosti do vključno 0,15 ha, ki je na posameznem delu ožji kot 2 m: največja upravičena površina se določi kot površina največjega dela, ki ostane po izločitvi vseh delov, ožjih od 2 m;

-

1420 – plantaža gozdnega drevja: največja upravičena površina je enaka nič.

(4)

Največja upravičena površina bloka je vsota vseh največjih upravičenih površin GERK, ki tvorijo blok, razen za GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, kjer se namesto največje upravičene površine GERK upošteva grafična površina GERK.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek je največja upravičena površina bloka, ki ga sestavlja samostojen GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik ali 1222 – ekstenzivni sadovnjak, enaka največji upravičeni površini tega GERK.

11. člen

(določitev kmetijskih zemljišč in površin, na katere se lahko vriše GERK)

(1)

GERK se lahko vriše na kmetijska zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe opredeljena kot njive in vrtovi, trajni nasadi in travniške površine, če ni v tem pravilniku drugače določeno.

(2)

V upravičeno površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, drevesa v vrsti, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse ter če njihova širina ne presega 2 m.

(3)

Če se pridelava lahko neovirano vrši, se lahko v upravičeno površino GERK všteje do vključno 50 posamičnih dreves na ha. Pri štetju dreves se upoštevajo grmi in drevje, ki ni sadno. Za sadna drevesa omejitev 50 dreves na ha ne velja.

(4)

Pri GERK z naslednjimi vrstami rabe se v GERK lahko vključijo tudi obračališča brez vključitve poti, širših od 2 m, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:

-

1100 – njiva, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi ter 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,

-

1160 – hmeljišče (v obdelavi): 8 m,

-

1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 – vinograd ter 1212 – matičnjak: 6 m oziroma 10 m, če so zasajeni v terasah.

(5)

Površine do 2 m širine med rastlinjaki in površine do 2 m širine med posameznimi njivami, namenjenimi reji polžev v GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev, se lahko vključijo v GERK.

(6)

V primeru GERK iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena se v GERK lahko vključi tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni razdalji med vrstami znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi ter ne presega meje ograjenega nasada.

(7)

V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vključijo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne razdalje med vrstami od zadnje vrste nasada.

12. člen

(površine, ki morajo biti vpisane ločeno ali so izključene iz GERK)

(1)

Iz GERK se kot samostojne GERK loči površine z drugačnimi vrstami rabe, kot je vrsta rabe GERK, če so večje ali enake 100 m2. Ne glede na prejšnji stavek njive ni treba vpisati kot ločen GERK, če je manjša od 1000 m2 in leži v medvrstnem prostoru trajnega nasada, razen hmeljišča.

(2)

Strnjene površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in ostala nekmetijska zemljišča, se izloči iz GERK, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2 ter jih je v GERK več in skupaj predstavljajo površino, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s predpisom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha.

(3)

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja pri vrisu GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se iz GERK izločijo pozidana zemljišča in vode ter površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za obdobje, daljše od dveh mesecev, ki merijo več kot 25 m2.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena ni treba ločiti v samostojen GERK sadnih rastlin in trt, ki so posajene v eni vrsti, znotraj druge vrste rabe GERK.

(6)

V GERK se ne uvršča naslednjih površin, na katerih se ne izvaja kmetijska dejavnost:

-

zelenic okoli stavb;

-

nezatravljenih ograd, v katerih se nahajajo živali;

-

izpustov za živali;

-

rekreacijskih površin (golf igrišč, parkov, zelenic, travnatih igrišč ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če so v kmetijski uporabi;

-

površin letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez letališč in vzletišč, čeprav so zatravljeni;

-

površin, ki se v eni rastni dobi več kot 30 dni ne uporabljajo za kmetijsko pridelavo (začasni tabori, parkirišča, skladišča bal ipd.);

-

površin, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.).