Nalaganje dokumenta...
Spremembe in dopolnitve sodnega reda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 113-4710/2000, stran 11645 DATUM OBJAVE: 8.12.2000
VELJAVNOST: od 16.12.2000 / UPORABA: od 16.12.2000
RS 113-4710/2000
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.12.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
4710. Spremembe in dopolnitve sodnega reda
Na podlagi 81. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99 in 28/00) in po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 11. 10. 2000 izdaja ministrica za pravosodje
1. člen
V sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98 in 22/00), se v prvem odstavku 3. člena črtajo besede “kakor tudi predstojnik okrajnega sodišča“, v drugem odstavku pa se namesto vejice postavi pika, ostalo besedilo tega odstavka pa črta.
2. člen
Tretji odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
“S svojim delom, ugotovitvami in problemi lahko sodišče seznanja javnost na tiskovnih konferencah.“.
3. člen
V 19. členu se za besedo “zakonu“ postavi pika, ostalo besedilo pa črta.
4. člen
V 25. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Na ali ob sodni zgradbi, kjer je sedež sodišča, zunanji oddelek sodišča ali dislocirani oddelek sodišča, je stalno izobešena zastava Republike Slovenije.“.
5. člen
V 26. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Pod načinom uporabe delovnih in drugih prostorov v sodni zgradbi se razume tudi dodelitev, razdelitev, odvzem in omejitev uporabe določenih prostorov med posameznimi sodišči in drugimi državnimi organi.“.
6. člen
V prvem odstavku 29. člena se črtajo besede “oziroma predstojnik-predstojnica“.
7. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Skladno z oceno ogroženosti, ki jo pripravi predsednik sodišča, potrdi pa ministrstvo, pristojno za pravosodje, se v razpravnih dvoranah, sodniških kabinetih, sodnih pisarnah in drugih prostorih, kjer se sprejemajo stranke, namestijo na nevidnih mestih naprave, s katerimi je možno v primeru ogroženosti nemudoma opozoriti varnostno službo sodišča ali policijo.“.
8. člen
V drugem odstavku 44. člena se beseda “predstojnika“ nadomesti z besedo “predsednika“.
9. člen
V 50. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
“Pri zbiranju statističnih podatkov o storilnosti sodišč in pri primerjanju storilnosti med posameznimi sodišči iste vrste in iste stopnje se upošteva število vseh rešenih zadev in posebej število rešenih pomembnejših zadev na enega sodnika. Storilnost se ugotovi tako, da se število rešenih zadev deli s skupnim številom mesecev, ki so jih sodniki prebili med letom na delu“.
Pri zbiranju in posredovanju statističnih podatkov skladno s sedmim odstavkom 60. člena zakona o sodiščih, vodijo sodišča posebej zadeve, ki niso bile rešene v naslednjih rokih:
-
preiskava in kazenske zadeve na I. stopnji: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljeni preiskavi oziroma do odprave odločbe prve stopnje;
-
pravdne in nepravdne zadeve ter gospodarski spori: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje;
-
postopki pred senatom za mladoletnike: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje;
-
postopki s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje;
-
zadeve kazenskih preiskovalnih dejanj: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenih preiskovalnih dejanjih;
-
izvršilne zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa o izvršbi;
-
zapuščinske zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa o dedovanju;
-
zadeve pripravljalnih postopkov zoper mladoletnike: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenem pripravljalnem postopku;
-
zemljiškoknjižne zadeve: v roku 3 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa;
-
zadeve sodnega registra: v roku 3 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa.
Če se v zadevi ponovno odloča, se roki za rešitev zadev iz prejšnjega odstavka skrajšajo na polovico.
Šteje se, da gre za sodni zaostanek, če so roki iz četrtega ali petega odstavka tega člena prekoračeni. Sodnik je dolžan o sodnem zaostanku obvestiti predsednika sodišča. Predsednik sodišča lahko od sodnika zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka. O tem ter o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje.
Ne glede na prejšnji odstavek se med sodne zaostanke ne štejejo nerešene zadeve, ki jih sodišče ne more obravnavati in rešiti, ker ni mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči ali zaradi nesodelovanja sodnih oblasti z državami, s katerimi Republika Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov.“.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
10. člen
51. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
“V skladu s programom reševanja zaostankov, se lahko zaradi povečanja učinkovitosti dela sodišča delovni čas ali čas uradnih ur primerno prilagodi.“.
11. člen
Tretji odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Sodnik ima uradno izkaznico, s katero se izkaže pri uradnem zunanjem poslovanju. Uradno izkaznico ima tudi sodno osebje, ki samostojno opravlja posamezna dejanja zunanjega poslovanja, oziroma sodno osebje, ki opravlja vročitev ali druga opravila za uradne potrebe sodišča.“.
12. člen
V drugem odstavku 74. člena se za besedo “sodišča“ postavi vejica in nadaljuje z besedilom “ali sodnik, ki ga on določi“.
13. člen
V 76. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Osebi iz prvega odstavka tega člena se spis ali del spisa vselej izroča v sodni pisarni. Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač živi izven sedeža sodišča na območju drugega sodišča, se mu spis ali del spisa, proti potrdilu o prevzemu dokumentacije, izroči v sodni pisarni zaprošenega sodišča.“.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
14. člen
V četrtem odstavku 135. člena se namesto pike za zaklepajem postavi vejica ter doda besedilo “oziroma v zadevah, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, pošlje opomin za plačilo (Obr. SR št. 18a, 19a).“.
V petem in enajstem odstavku, se besedilo “Republiške uprave za javne prihodke“ nadomesti z besedilom “Davčne uprave Republike Slovenije“, v petem odstavku pa se na koncu besedila doda stavek “V zadevah, kjer se pravočasno in pravilno plačilo sodne takse šteje kot procesna predpostavka, postopa sodišče v skladu s procesnim zakonom.“.
15. člen
V tretjem odstavku 139. člena se besedilo “upravi za notranje zadeve“ nadomesti z besedilom “policijski upravi“.
16. člen
V 159. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Če je rešitev zadeve vezana na odločitev v kakšnem drugem postopku ali v primeru razveljavitve odločbe, se vrstni red šteje od datuma pripada prve oziroma razveljavljene zadeve.“.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.