Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma...

72. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

KOLEKTIVNA POGODBA
DEJAVNOSTI GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Stranki kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo skleneta:

-

GZS, Sekcija za gostinstvo in turizem kot zastopnik podjetij in delodajalcev na eni strani in

-

Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije,

Obalni sindikat delavcev gostinstva in turizma kot zastopnika delojemalcev v podjetjih.

2. člen

Veljavnost glede na udeležence

Ta kolektivna pogodba velja za vsa podjetja, ki so člani navedene sekcije in za vse delavce zaposlene v panogi gostinstva in turizma, zdravilišč, žičnic in drugih storitev namenjenih gostinstvu in turizmu na območju Slovenije, ne glede na to ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali s skrajšanim delovnim časom.

Ta pogodba velja tudi za vsa podjetja in za vse delavce gostinstva in turizma, ki niso člani navedene sekcije, če trajno opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne velja tarifni del (poglavje II – osebni dohodki) te kolektivne pogodbe, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Določila te pogodbe veljajo tudi za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.

Določila ki niso opredeljena v panožni kolektivni pogodbi, se uporabljajo iz Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.

Podjetja, člani sekcije, ki imajo specifična dela in poklice različnih dejavnosti, lahko uporabljajo določila kolektivne pogodbe drugih dejavnosti in jih vključijo v svojo podjetniško kolektivno pogodbo.

3. člen

Čas veljavnosti

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992. leta.

Veljavnost pogodbe se podaljša za obdobje enega leta, če se najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba.

Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo pogodbo.

4. člen

Reševanje kolektivnih sporov

Za reševanje sporov, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje, ki šteje 3 člane. Vsaka stranka imenuje po enega člana, predsednik komisije pa je zunanji član iz nevtralne strokovne institucije. Če je pomirjevanje neuspešno odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

5. člen

Sklenitev delovnega razmerja

Delavec sklene delovno razmerje po postopkih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih, splošno kolektivno pogodbo in določili splošnega akta v podjetju.

Vse pravice in obveznosti iz te kolektivne pogodbe nastopijo s sklenitvijo delovnega razmerja.

6. člen

Delovni čas

Povprečni delovni čas lahko traja največ 42 ur vključno s plačanimi polurnimi odmori.

Normalni delovni čas se lahko med letom prerazporeja, če tako prerazporeditev zahtevajo razmere v podjetju tako, da v tem obdobju ne presega povprečnega tedenskega fonda. Razporeditev, začetek in konec delovnega časa se usklajuje s potrebami delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov.

Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 10 ur na teden.

Delavcu ni mogoče odrediti delo v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje, ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.

7. člen

Letni dopust

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni: Podjetja v svojih aktih določijo pogoje za večje število dni letnega dopusta.

Delavec lahko del letnega dopusta koristi po lastni izbiri s tem, da izrazi potrebo po koriščenju 7 dni pred nastopom. Vodstvo podjetja oziroma delodajalec lahko odreče koriščenje takega dopusta le v primeru, če bi taka odsotnost ogrozila delovni proces.

8. člen

Prenehanje delovnega razmerja

Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, splošno kolektivno pogodbo in določili splošnega akta v podjetju.

9. člen

Ugotavljanje presežnih delavcev

V primeru zmanjšanja obsega poslovanja, racionalizacije delovnega procesa, reorganizacij ali drugih sprememb in težav, ko v podjetju predvidevajo višek delavcev, mora organ upravljanja podjetja najmanj en mesec pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat podjetja in pristojni Zavod za zaposlovanje ter podpisnike te kolektivne pogodbe.

Poslovodni organ podjetja na predlog strokovnih služb in na podlagi sprejetih meril, določi presežne delavce in poišče najboljše možne rešitve za presežne delavce v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in svojimi splošnimi akti ter opredeli rok za mnenje sindikata, ki ne sme biti krajši kot 7 dni. Organ upravljanja določi na predlog poslovodnega organa in v skladu z merili, določenimi v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo konkretne presežne delavce ter po predhodnem mnenju in predlogov sindikata in sprejme program razreševanja presežnih delavcev.

Podjetja bodo kriterijem, ki so navedeni v zakonu o delovnih razmerjih in splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (delovna uspešnost, strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje) sama določila stopnje oziroma težo v okviru posameznega kriterija za ugotavljanje presežnih delavcev.

10. člen

Pogoji za delovanje sindikata

S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v podjetju oziroma pri delodajalcu, daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov podjetja oziroma delodajalca.

Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih:

-

o katerih v družbenem podjetju odloča organ upravljanja;

-

ki jih v mešanem podjetju obravnava organ upravljanja;

-

ki jih v zasebnem podjetju obravnavajo oziroma pri njegovem sprejemanju sodelujejo delavci.

Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov, iz prejšnjega odstavka in zagotavlja sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti, da sodeluje na sejah organov pri odločanju o reševanju individualnih sporov.

Pristojni organi podjetja so dolžni pred sprejemom odločitev iz drugega odstavka 9. člena in 10. člena ter pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah delavcev obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve. Sindikat pa je dolžan v roku, ki ga določi pristojni organ podati mnenje in predloge.

11. člen

Podjetje oziroma delodajalec zagotavlja za delo sindikata naslednje pogoje: predsednikom OO ZSS oziroma sindikalnim zaupnikom najmanj 1 plačano uro letno za vsakega delavca v podjetju oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za upravljanje njegovih funkcij.

V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikatov Slovenije, v organih sindikata dejavnosti na ravni republike in v organih sindikata dejavnosti na nivoju območja.

Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (t. j. za delo vseh poverjenikov skupaj), ne sme biti manjše kot število delavcev v podjetju in ne manjše kot 50 ur.

Okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikatom in poslovodnim organom oziroma delodajalcem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata ter zahteve delovnega procesa.

Sindikat se s poslovodnim organom oziroma delodajalcem dogovori o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo in podobno) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika v podjetju oziroma pri delodajalcu.

Podjetje oziroma delodajalec zagotavlja obračun in plačevanje članarine sindikatu za člane sindikata.

Sindikat v podjetju oziroma pri delodajalcu uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila.

Pravice iz 3. in 4. odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki oziroma drugi sindikalni predstavniki še dve leti po preteku njihovih funkcij.

12. člen

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu funkcionarju osebni dohodek, ki ne sme biti nižji od osebnega dohodka, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije in povprečni delež tekoče stimulacije podjetja.

Osebni dohodek se valorizira z rastjo osebnih dohodkov v podjetju vključno z udeležbo v dobičku.