Odlok o razglasitvi Parka in gradu Katzenstein v Begunjah za kulturni spomenik državnega pomena

3802. Odlok o razglasitvi Parka in gradu Katzenstein v Begunjah za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Parka in gradu Katzenstein v Begunjah za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:

Begunje na Gorenjskem – Grad Katzenstein (EŠD 8)

Begunje na Gorenjskem – Park gradu Katzenstein (EŠD 4630)

Begunje na Gorenjskem – Grobišče talcev v parku (EŠD 9370)

Begunje na Gorenjskem – Zapori v gradu Katzenstein (EŠD 7)

Enote dediščine Grad Katzenstein (EŠD 8), Grobišče talcev v parku (EŠD 9370), Zapori (EŠD 7), Paviljon Jožamurka (EŠD 10520) in Paviljon Brezjanka (10519) stoje znotraj enote Park gradu Katzenstein (EŠD 4630). Znotraj parka stoji enota dediščine Spomenik talke (EŠD 9211).

Park in grad Katzenstein v Begunjah imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Razglašamo ju za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika, zgodovinskega spomenika in park dodatno za spomenik oblikovane narave.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Dvorec Katzenstein je eden največjih nižinskih gradov na Gorenjskem, s stavbnim razvojem od 14. do 19. stol., s prevladujočo renesančno fazo iz časa Kacijanarjev. Odlikuje ga zlasti bogat štukaturni okras stopnišča in sosednjih prostorov iz okoli 1660. Poznorenesančni parter parka s konca 17. stol., ki je redkost v Sloveniji, nadgrajuje dvorec. Ohranjen je prostor z obzidjem in renesančnim portalom. Pomemben element parka je kostanjev drevored, verjetno najseverneje zasajena večja poteza kostanja iz 19. stol. v Sloveniji. Drevored vodi do paviljonov Brezjanka in Jožamurka, oba delo arhitekta J. Plečnika (1939). Del parka, avtentično mesto streljanja in pokopa talcev, je preurejen v grobišče (1953). Izjemnost z veliko dokumentarno vrednostjo so ohranjeni zapori iz obdobja druge svetovne vojne. V muzej so urejeni avtentični prostori z napisi in opremo.