Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki...

3024. Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo

Na podlagi 3.b člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali celovitega razvoja podeželja in krajine (v nadaljnjem besedilu: strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane).

(2)

Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so prikazana generalizirano na ravni Republike Slovenije in jih ni mogoče neposredno uporabiti za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč v skladu s 3.c členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16).

2. člen

(delitev strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane)

Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane se delijo na štiri tipe, in sicer od bolj do manj pomembnih:

1.

izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane,

2.

zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane,

3.

pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane in

4.

ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane.

II. ZNAČILNOSTI STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE

1. Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane

3. člen

(opis območja)

(1)

Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (v nadaljnjem besedilu: izjemno pomembna območja), ki so prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, so tista, za katera so značilna ravninska območja sklenjenih kmetijskih površin, rahlo valovita ravninska območja na prehodu iz ravnine v gričevnato oziroma hribovito zaledje ter zaokrožena območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, podoljih, kraških poljih, uvalah. Zaradi velikih sklenjenih kmetijskih površin v ravnini so območja izjemno primerna za pridelavo poljščin ter omogočajo najširši izbor kmetijskih tehnologij in ekonomsko učinkovito kmetijstvo.

(2)

Izjemno pomembna območja se delijo na naslednje podtipe:

-

veliki ravninski kompleksi A,

-

veliki ravninski kompleksi B,

-

veliki ravninski kompleksi C in

-

širše izravnave.

4. člen

(veliki ravninski kompleksi A)

(1)

Območja velikih ravninskih kompleksov A, ki so prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, so tista, za katera so značilna izrazito ravninska območja sklenjenih kmetijskih površin velikega obsega, ki so hkrati tudi območja največje zgostitve poselitve, največjih razvojnih pritiskov in omejitev zaradi varovanja vodnih virov. Tradicionalna kulturna krajina je na teh območjih v veliki meri razvrednotena zaradi urbanizacije, linijske infrastrukture in agrarnih operacij.

(2)

Ta območja v Sloveniji so zlasti Sorško polje, Kranjsko-Šenčursko polje, Bistriška ravnina, Ljubljansko polje, Vipavska dolina, Šentjernejsko polje, vzdolž spodnjega toka Kolpe, Krško-Brežiško polje, vzdolž Obsoteljske ravnice, osrednji del Savinjske doline – Celjska kotlina, Dravsko polje, Ptujsko polje, Apaško polje, Mursko polje, Ravensko, Dolinsko.

5. člen

(veliki ravninski kompleksi B)

(1)

Območja velikih ravninskih kompleksov B, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna rahlo valovita ravninska območja na prehodu iz ravnine (velikih ravninskih kompleksov A) v gričevnato oziroma hribovito zaledje z nekoliko bolj razpršenim poselitvenim vzorcem, drobnejšo parcelno strukturo in večjim deležem gozdnih zaplat ter živične vegetacije.

(2)

Ta območja v Sloveniji so zlasti severni del Vipavske doline, območje na prehodu Krško-Brežiškega polja v Bizeljsko gričevje.

6. člen

(veliki ravninski kompleksi C)

(1)

Območja velikih ravninskih kompleksov C, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna ravninska območja Primorja, ki so sicer po obsegu manjša kot ostali ravninski kompleksi, vendar lokalno pomembna, saj so to edina večja ravninska območja v Slovenski Istri.