Nalaganje dokumenta...
Odredba o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.01)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 62-2985/1999, stran 7977 DATUM OBJAVE: 5.8.1999
RS 62-2985/1999
2985. Odredba o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.01)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.01)
o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.01)
1 SPLOŠNO
1.
1 Avtobusi, namenjeni prevozu do 16 potnikov, morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.
1 Predpisi te odredbe veljajo za konstruiranje in izvedbo nadgradenj vozil za prevoz sedečih potnikov v javnem prometu, ki imajo poleg vozniškega več kot 8 in ne več kot 16 sedežev. Veljajo za enonivojska vozila (razen tistih v zgibni izvedbi).
3 ZAHTEVE
3.
1 Obremenitve in razporeditev obremenitve na osi
3.
1.1 Razporeditev obremenitve vozila v mirovanju se določa na ravni in vodoravni podlagi v dveh stopnjah obremenitve:
3.
1.1.1 neobremenjeno, po določilih točke 3.1.3 te odredbe, in
3.
1.1.2 obremenjeno, po določilih točke 3.1.4 te odredbe.
3.
1.2 Prednja os mora biti obremenjena z najmanj takim odstotkom skupne mase vozila, kot to določa naslednja tabela:
------------------------------------------------- Stanje obremenitve Razred A Razred B ------------------------------------------------- neobremenjeno 20 25 ------------------------------------------------- obremenjeno 25 25 -------------------------------------------------
Razred A: avtobusi, ki so prirejeni za prevoz stoječih potnikov. Vozila tega razreda imajo poleg sedežev opremo, ki omogoča prevoz stoječih potnikov.
Razred B: avtobusi, ki niso prirejeni za prevoz stoječih potnikov. Vozila tega razreda nimajo opreme, ki omogoča prevoz stoječih potnikov.
3.
1.3 “Neobremenjeno” vozilo (MV) (kg) v smislu točk 3.1 in 3.3 te odredbe pomeni maso praznega vozila, pripravljenega za vožnjo (z gorivom 90-odstotno polnega rezervoarja, mazivom, hladilno tekočino, orodjem in rezervnim kolesom, če obstaja), z dodatno maso 75 kg za voznika in dodatno maso 75 kg za člana osebja na vsakem sedežu, posebej predvidenem za osebje, opisanem v točki 3.7.1.8 te odredbe. Vozilo mora biti opremljeno z 90-odstotno zmogljivostjo vseh dodatnih rezervoarjev za tekočine (npr. gorivo za grelnike, tekočina za pranje vetrobranskega stekla ...). Kjer je vgrajena posebna oprema, kot npr. kuhinja ali stranišče, morajo biti rezervoarji za svežo vodo polni, za odpadno vodo pa prazni.
3.
1.4 “Obremenjeno” vozilo (MT) (kg) v smislu točke 3.1 te odredbe je neobremenjeno vozilo po točki 3.1.3 te odredbe in obremenjeno dodatno:
– z maso Q na vsakem sedežu,
– s tolikšnim številom uteži z maso Q, ki ustreza dovoljenemu številu stoječih potnikov, enakomerno porazdeljenimi po površini S(1), ki je namenjena za prevoz stoječih potnikov,
– z maso B, enakomerno porazdeljeno v prtljažnem prostoru, in
– z maso BX, enakomerno porazdeljeno po strešnem prtljažniku, če obstaja.
3.
1.5 Vrednosti za Q so navedene v točki 3.3.2 te odredbe za posamezne razrede avtobusov.
3.
1.6 Masa B v kg mora biti številčno enaka najmanj 100 x V (prostornina prtljažnega prostora v m3).
3.
1.7 Masa BX mora ustrezati najmanj obremenitvi 75 kg/m2 celotne površine strehe avtobusa, ki je namenjena za prevoz prtljage.
3.
2 Območje, namenjeno potnikom
3.
2.1 Skupna površina, ki je na voljo potnikom, S(0), se izračuna tako, da se od skupne površine poda avtobusa odštejejo:
3.
2.1.1 površina vozniškega prostora,
3.
2.1.2 površine stopnic pri vratih in površine vseh stopnic z globino, manjšo od 30 cm,
3.
2.1.3 vse površine, nad katerimi znaša svetla višina, merjena od poda, manj kot 135 cm, skladno s točko 3.7.8 te odredbe. Pri tem se ne upoštevajo tisti deli, ki smejo štrleti v ta prostor. Pri vozilih, za katera se uporablja določilo točke 3.7.1.9 te odredbe, se ta vrednost lahko zmanjša na 120 cm.
3.
2.2 Površina S(1), ki je namenjena stoječim potnikom (samo pri avtobusih razreda A, kjer je prevoz stoječih potnikov dovoljen), se izračuna tako, da se od površine S(0) odštejejo naslednje površine:
3.
2.2.1 površina vseh delov poda, kjer je naklon večji od 8%,
3.
2.2.2 površina vseh predelov, ki stoječemu potniku niso dostopni, če so vsi sedeži zasedeni, z izjemo zložljivih sedežev,
3.
2.2.3 površina vseh predelov, nad katerimi znaša svetla višina, merjena od poda, manj kot 190 cm, oziroma del sredinskega hodnika nad zadnjo osjo ali za njo in sosednjih delov, kjer je svetla višina manjša od 180 cm (oprijemno drogovje se tu ne upošteva),
3.
2.2.4 področje pred navpično ravnino, ki poteka skozi sredino sedežne blazine voznikovega sedeža (v najbolj nazaj pomaknjeni legi) in srednjo točko zunanjega ogledala, ki je nameščeno na nasprotni strani vozila glede na voznikov sedež, in
3.
2.2.5 območje 30 cm pred vsakim sedežem, razen pred zložljivim;
3.
2.2. 6 vsak del površine poda, ki ga ne izključujejo že točke od 3.2.2.1 do 3.2.2.5 in na katerega ni mogoče položiti pravokotnika s stranicama 40 cm x 30 cm.
3.
3 Število potniških mest
3.
3.1 V vozilu je treba predvideti število sedežev (P(s)) (tu niso vključeni morebitni zložljivi sedeži), ki ustrezajo zahtevam točke 3.7.8 te odredbe. Pri avtobusih razreda A mora biti število P(s) enako najmanj številu kvadratnih metrov površine, namenjene potnikom in posadki (S(0)), zaokroženem navzdol na naslednjo celo vrednost.
3.
3.2 Skupno število (N) potniških mest (za sedeče in stoječe potnike) se izračuna tako, da sta izpolnjena oba pogoja:
N < / = P(s) + (S(1) / S(sp))
in
N = (MT-MV-L.V-R.VX)/Q
kjer je:
P(s) = število sedežnih mest (točka 3.3.1);
S(1) = površina (m2), namenjena stoječim potnikom (točka 3.2.2);
S(sp) = površina (m2), predvidena za enega sedečega potnika (točka 3.3.2.2);
MT = največja tehnično dovoljena masa vozila (kg);
MV = masa neobremenjenega vozila (kg) (točka 3.1.3);
L = specifična masa prtljage (kg/m3) v prostorih za prtljago;
V = skupna prostornina (m3) prostorov za prtljago;
R = specifična masa prtljage (kg/m2) na strešnem prtljažniku;
VX = skupna površina (m2), predvidena za prevoz prtljage na strehi;
Q = masa (kg) enega potnika (točka 3.3.2.2).
3.
3.2.1 Pri avtobusih razreda B znaša S(1) = 0
3.
3.2.2 Vrednosti za Q, S(sp), L in R so za različne razrede avtobusov podane v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------- Razred Q (kg) Ssp (m2) L (kg/m3) R (kg(m2) ----------------------------------------------------------------- A 68 0,125 100 75 B 71* ni stoječih potnikov 100 75 -----------------------------------------------------------------
* vključno 3 kg ročne prtljage
3.
3.2.3 Če je vozilo razreda B homologirano kot vozilo razreda A, se pri izračunu ne upošteva masa prtljage v tistih prostorih za prtljago, ki so dostopni samo z zunanje strani.
3.
3.3 Če je vozilo obremenjeno skladno z določili točke 3.3.2 te odredbe, obremenitev posameznih osi ne sme biti večja od njihovih tehnično dovoljenih vrednosti.
3.
3.4 V vozilu mora biti v bližini prednjih vrat, vidna z notranje strani, jasna oznaka s črkami ali piktogrami, visokimi najmanj 15 mm, in številkami, visokimi najmanj 25 mm, ki mora označevati:
3.
3.4.1 število sedežnih mest, za katere je vozilo konstruirano (P(s));
3.
3.4.2 skupno število potnikov, za katere je vozilo konstruirano (N);
3.
3.4.3 število invalidskih vozičkov, za katere je vozilo konstruirano (če je).
3.
4 Trdnost nadgradnje avtobusa
Samo za avtobuse razreda B mora biti z računsko ali neko drugo primerno metodo dokazano, da je njihova nadgradnja tako trdna, da statično zdrži na strehi enakomerno porazdeljeno obremenitev, ki je enaka največji tehnično dovoljeni masi (MT).
3.
5 Zaščita pred nevarnostjo požara
3.
5.1 Motorni prostor
3.
5.1.1 V motornem prostoru se ne smejo uporabljati lahko vnetljive snovi za dušenje zvoka, ki bi se lahko napojile z gorivom ali mazivom, razen če so prekrite z neprepustnim slojem.
3.
5.1.2 S primernim oblikovanjem motornega prostora ali z namestitvijo iztočnih odprtin je treba poskrbeti, da se v motornem prostoru ne bi nabiralo gorivo ali mazivo.
3.
5.1.3 Motorni prostor in vse druge vire toplote (tudi retarder, če je vgrajen), razen toplovodnih naprav za gretje potniškega prostora, je treba ločiti od ostalega dela vozila z zaščitnim zaslonom iz materiala, odpornega proti vročini. Grelne naprave, ki ne delujejo na toplo vodo, so lahko nameščene v potniškem prostoru, če so ločene od prostora in zaprte z materialom, ki je odporen proti temperaturi, ki jo povzroča naprava, in ne oddaja strupenih plinov, in so nameščene tako, da se potniki ne morejo dotakniti vroče površine.
3.
5.2 Odprtine za natakanje goriva
3.
5.2.1 Odprtine za natakanje goriva so lahko dostopne samo z zunanje strani vozila.
3.
5.2.2 Nalivno grlo posode za gorivo ne sme biti pod odprtino vrat, ne sme se nahajati v potniškem prostoru ali prostoru za voznika in mora biti nameščeno tako, da pri natakanju gorivo ne more priti v stik z motorjem ali izpušno napravo.
3.
5.2.3 Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali odprtine za odzračevanje, tudi če se posoda za gorivo zavrti za 1800 okrog svoje vzdolžne osi. V tem primeru je rahlo puščanje goriva sicer dovoljeno, če ni večje od 30 g/min. Če je vozilo opremljeno z več med seboj povezanimi posodami za gorivo, mora tlak med preskusom ustrezati tlaku ob najbolj neugodni razporeditvi posod za gorivo.
3.
5.2.4 Če se nalivno grlo posode za gorivo nahaja na boku vozila, pokrov v zaprti legi ne sme štrleti iznad okoliških delov karoserije.
3.
5.2.5 Pokrov nalivnega grla mora biti izdelan tako, da ga ni mogoče nehote odpreti.
3.
5.3 Posoda za gorivo
3.
5.3.1 Vse posode za gorivo morajo biti dobro pritrjene in nameščene tako, da je posoda pri morebitnem trčenju zaščitena z nadgradnjo vozila. Noben del posode za gorivo se ne sme nahajati manj kot 60 cm od prednjega dela oziroma manj kot 30 cm od zadnjega roba vozila, razen v primeru, da vozilo zadostno ustreza zahtevam pravilnika ECE R 34 glede udarca s sprednje oziroma z zadnje strani. V bližini posode za gorivo ne sme biti nobenih ostrih in štrlečih delov.
3.
5.3.2 Noben del posode za gorivo ne sme štrleti izven nadgradnje vozila.
3.
5.3.3 Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.
3.
5.3.4 Vsak nadtlak v odnosu na obratovalni tlak se mora s pomočjo primernih naprav (odzračevalne odprtine, nadtlačni ventili in podobno) takoj izravnati. Odzračevalne odprtine morajo biti izvedene tako, da je izključena vsaka nevarnost požara.
3.
5.3.5 Vse posode za gorivo je treba preskusiti z notranjim nadtlakom. Preskus se opravi na izdelani posodi za gorivo s serijskim nalivnim grlom in pokrovom. Posoda za gorivo se popolnoma napolni z vodo, vsi priključki, ki vodijo navzven, se zaprejo in skozi priključek za dovod goriva k motorju se povečuje tlak do vrednosti nadtlaka, ki ustreza dvojni višini obratovalnega nadtlaka, vendar najmanj 0,3 bara. Ta nadtlak je treba vzdrževati eno minuto. Med tem časom se ne sme pojaviti nobena razpoka v steni posode za gorivo niti puščanje vsebine. Trajne deformacije so dovoljene.
3.
5.4 Naprava za oskrbo z gorivom
3.
5.4.1 V prostoru za voznika oziroma potnike ne sme biti nameščen noben del, ki je namenjen oskrbi vozila z gorivom.
3.
5.4.2 Napeljava za gorivo in vsi drugi deli naprave za dovod goriva v motor morajo biti na vozilu nameščeni tako, da imajo vso razumno možno zaščito.
3.
5.4.3 Deli napeljave za gorivo ne smejo biti izpostavljeni čezmernim obremenitvam zaradi zvijanja, upogibanja ali vibracij nadgradnje vozila ali pa motorja.
3.
5.4.4 Povezave gibljivih cevi s togimi deli naprave za oskrbo z gorivom morajo biti izvedene tako, da ob delovnih pogojih delovanja vozila ostanejo tesne kljub staranju, zvijanju, upogibanju in vibracijam karoserije ali motorja.
3.
5.4.5 Gorivo, ki bi lahko iztekalo iz kateregakoli dela naprave za oskrbo z gorivom, mora prosto odtekati na tla (cestišče), vendar ne sme v nobenem primeru priti v stik z izpušno napravo.
3.
5.5 Varnostno stikalo (če je vgrajeno)
Zaradi zmanjšanja nevarnosti požara po zaustavitvi vozila je lahko nameščeno posebno varnostno stikalo, ki mora imeti naslednje lastnosti:
3.
5.5.1 nameščeno mora biti tako, da ga voznik lahko doseže s svojega sedeža;
3.
5.5.2 biti mora razločno označeno in opremljeno z zaščitnim pokrovom ali neko podobno napravo, ki preprečuje nehoteno vključitev. V neposredni bližini stikala mora biti ploščica z jasnim navodilom za uporabo, npr. “Odstraniti pokrov in ročico potisniti navzdol! Uporabiti samo pri stoječem vozilu!”.
5.
5.5.3 Z vključitvijo stikala je treba doseči sočasno:
3.
5.5.3.1 hitri odklop motorja;
3.
5.5.3.2 aktiviranje glavnega stikala za odklop akumulatorjev, ki mora biti nameščeno čim bližje akumulatorjem in ki odklopi najmanj en pol akumulatorja od ostalega dela električne napeljave; to ne velja za tokokrog, ki napaja funkcijo po točki 3.5.5.3.3 te odredbe, in tokokroge, ki so namenjeni za neprekinjeno delovanje tahografa in drugih naprav, katerih nenadni odklop bi lahko povzročil večjo nevarnost. Take naprave so npr.:
3.
5.5.3.2.1 zasilna notranja razsvetljava,
3.
5.5.3.2.2 odvzem toplote za pomožne grelne naprave,
3.
5.5.3.2.3 centralno elektronsko zaklepanje vrat;
3.
5.5.3.2.4 vklop varnostnih utripalk.
3.
5.5.4 Poleg varnostnega stikala so lahko nameščene tudi druge naprave, ki opravljajo funkcije iz točke 3.4.5.3 te odredbe, vendar ne smejo vplivati na delovanje varnostnega stikala.
3.
5.6 Električna oprema in kabli
3.
5.6.1 Vsi kabli morajo biti dobro izolirani. Kabli in druga električna oprema morajo biti odporni proti vplivom temperature in vlage, ki so jim izpostavljeni. Posebno pozornost je treba posvetiti odpornosti proti temperaturam, olju in param v motornem prostoru.
3.
5.6.2 Noben kabel ne sme biti izpostavljen močnejšemu toku od tistega, za katerega je bil predviden, ob upoštevanju najvišje temperature okolja in načina položitve.
3.
5.6.3 Vsi tokokrogi morajo biti opremljeni z varovalkami ali prekinjevalniki tokokrogov, razen kabla za polnjenje akumulatorja in kabla za maso ter tistih tokokrogov, ki napajajo zaganjalnik, vžig, žarilne svečke in napravo za zaustavitev motorja. Tokokrogi, ki napajajo naprave z majhno porabo energije, so lahko varovani s skupno varovalko ali skupnim prekinjevalnikom, če nazivni tok ne presega 16 A.
3.
5.6.4 Vsi kabli morajo biti dobro zaščiteni in tako varno položeni, da se ne morejo poškodovati (prekinitev, obraba, drgnjenje).
3.
5.7 Akumulatorji