Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega...

3832. Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina

Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: energetski zakon) in devete alinee 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04, 8/05; v nadaljnjem besedilu: Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) izdaja izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. po pridobitvi soglasja Sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 24-1/2005-10/ES-13 z dne 12. 7. 2005 in soglasja Vlade Republike Slovenije št. 36020-4/2005/3 z dne 22. 9. 2005

SISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA
za prenos zemeljskega plina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Namen in predmet urejanja

1. člen

Ta akt ureja obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je v lasti oziroma upravljanju sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater).

S tem aktom se predpisujejo:

-

tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje prenosnega plinovodnega omrežja z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom;

-

način zagotavljanja sistemskih storitev;

-

postopki za obratovanje omrežij v kriznih stanjih;

-

tehnični in drugi pogoji za priključitev na omrežje;

-

tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev.

S tem aktom se urejajo pravice, odgovornosti in naloge sistemskega operaterja, uporabnikov prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter tretjih oseb, ki so kakorkoli vključene v prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju.

S tem aktom se urejajo načrtovanje, gradnja, opustitev in priključevanje na prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje), dostop do prenosnega omrežja; določajo se načini obratovanja ter tehnični pogoji za zagotavljanje zanesljivega, usklajenega in varnega obratovanja prenosnega omrežja.

2. člen

Določbe tega akta veljajo za sistemskega operaterja, dobavitelje zemeljskega plina, upravičene odjemalce in vse uporabnike omrežja, ki so povezani s prenosnim omrežjem, ter tiste, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na prenosnem omrežju v njegovem nadzorovanem pasu ali na drugih soodvisnih objektih.

2. Pomen izrazov

3. člen

Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen:

-

alokacija: je postopek razdelitve skupno ali posamično izmerjenih količin plina v prevzemni in/ali predajni točki, za enega ali več uporabnikov;

-

dnevno količinsko odstopanje: je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina v ali iz prenosnega omrežja za potrebe uporabnika v obračunskem dnevu;

-

dnevna napoved: je napoved prevzema količin zemeljskega plina v prenos za potrebe uporabnika, znotraj obračunskega dneva;

-

dnevni odjem: je količina zemeljskega plina prevzetega ali predanega na prevzemnem ali predajnem mestu v obračunskem dnevu, izražena v Sm3;

-

dnevni primanjkljaj količin: je negativna razlika med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu;

-

dnevni presežek količin: je pozitivna razlika med prevzeto in predano količino za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu;

-

dovoljeno dnevno količinsko odstopanje: je celotno ali delno dnevno odstopanje, ki je enako ali manjše od največjega dovoljenega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako največjemu dovoljenemu;

-

dostop do omrežja: je uporaba prenosnega omrežja zemeljskega plina za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času;

-

infrastruktura: prenosnega omrežja so objekti, naprave in omrežja za prenos zemeljskega plina, ki so kot infrastruktura določeni s predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo;

-

izravnava: je postopek izravnave med prevzeto količino na enem ali več prevzemnih mestih in predano količino zemeljskega plina na enem ali več predajnih mestih;

-

kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva: je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od začetka obračunskega dne do trenutka ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega dneva;

-

kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca: je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od prvega dneva meseca do dneva ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega meseca;

-

meja lastništva: je točka na plinovodu, ki loči lastništvo posameznih plinovodov in s tem povezanih pravic ter obveznosti;

-

nadzorovani pas plinovoda: je 100 m širok pas, na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov;

-

neposredni povezovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega plina, ki dopolnjuje že povezano omrežje;

-

nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje: je tisti del dnevnega odstopanja, ki je večji od največjega dovoljenega dnevnega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako dovoljenemu kumulativnemu odstopanju;

-

notranja prenosna zmogljivost: je količina plina, ki je namenjena izenačevanju nihanj v pretokih;

-

nominacija: je napoved uporabnika, ki služi za namen obračuna;

-

odklop: je prekinitev prenosa zemeljskega plina za potrebe posameznega upravičenca do dostopa, ki jo sistemski operater izvede tako, da iz razlogov, v skladu z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in tem aktom, preneha opravljati prenos zemeljskega plina za imenovanega upravičenca do dostopa, ali temu upravičencu do dostopa prekine dostop do prenosnega omrežja; ali temu upravičencu do dostopa izda pisni nalog, da mora prenehati z odjemom zemeljskega plina na prevzemni točki;

-

odjem: je prevzem zemeljskega plina za uporabnika na predajnem mestu za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega omrežja zemeljskega plina;

-

odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni podlagi oskrbovana z zemeljskim plinom ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;

-

omrežje; je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu plina do odjemalcev ali uporabnikov;

-

omrežnina: je osnovna cena za prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju, sestavljena iz cene za prenos zemeljskega plina glede na odjemne skupine, cene za izvajanje meritev ter cene zemeljskega plina za lastno rabo;

-

obračunski dan: "D" je časovno obdobje 24 zaporednih ur (od 8. ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne);

-

obračunski mesec: "M" je časovno obdobje, ki se začne z uro začetka prvega obračunskega dne v mesecu do ure začetka prvega obračunskega dneva v naslednjem mesecu;

-

pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta uporabnik omrežja in sistemski operater in s katero se sporazumeta o uporabi prenosnega omrežja;

-

pogodbena prenosna zmogljivost: je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o dostopu za prevzem na enem ali večjem številu prevzemnih mest in predajo na enem ali večjem številu predajnih mest;

-

predajno mesto: je točka, v kateri sistemski operater preda zemeljski plin upravičenemu odjemalcu ali upravičencu do dostopa;

-

predaja: je trenutek prehoda nevarnosti naključnega uničenja stvari na predajnem mestu;

-

prenos: je transport/prenos goriv po prenosnem omrežju;

-

prenosna zmogljivost: je pretočna zmogljivost plinovoda, izražena v Sm3 zemeljskega plina na dan;

-

prevzem: je trenutek, v katerem sistemski operater na prevzemnem mestu prevzame za uporabnika v prenos pogodbeno dogovorjene količine zemeljskega plina;

-

predani zemeljski plin: je na predajnem mestu izmerjena količina plina, ki jo sistemski operater preda uporabniku omrežja na enem ali več predajnih mestih v določenem časovnem obdobju, kot na primer ura, dan, mesec in leto, v standardnih kubičnih metrih;

-

prevzemno mesto: je točka na prenosnem omrežju, v kateri sistemski operater, na osnovi pogodbe z uporabnikom, prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina v dogovorjeni kakovosti in pod dogovorjenimi pogoji;

-

prevzeti zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo sistemski operater prevzame v prenos na enem ali več prevzemnih mestih v določenem časovnem razdobju po nalogu uporabnika omrežja, kot na primer ura, dan, mesec, leto, v standardnih kubičnih metrih;

-

priključitev na omrežje: je postopek izvedbe priključnega plinovoda oziroma izvedbe povezave med priključnim plinovodom in omrežjem ali plinovodi uporabnika zemeljskega plina;

-

standardni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Sm3): je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C;

-

teden: je časovno obdobje sedem zaporednih dni, ki se začne v ponedeljek ob 8. uri zjutraj in traja do naslednjega ponedeljka do 8. ure zjutraj;

-

tranzit: je transport skozi prenosno omrežje iz območja druge države čez ozemlje Republike Slovenije v tretjo državo;

-

tolerančno območje: je območje znotraj določenih mej, izraženih v % vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti;

-

uporabnik prenosnega omrežja zemeljskega plina; je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;

-

upravičenec do dostopa: je upravičeni odjemalec zemeljskega plina ali vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina;

-

zaplinjanje: je zapolnitev plinovoda, postrojenj ali objektov z zemeljskim plinom.

3. Naloge sistemskega operaterja

4. člen

Naloge sistemskega operaterja so naslednje:

-

izvajanje prenosa zemeljskega plina,

-

obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja za prenos zemeljskega plina,

-

zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja z razvojem, načrtovanjem in gradnjo prenosnega plinovodnega omrežja,

-

zanesljivost in varnost obratovanja omrežja za prenos zemeljskega plina,

-

zagotavljanje sistemskih storitev,

-

ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi,

-

evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom,

-

nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,

-

zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,

-

zagotavljanje potrebnih podatkov o dostopu upravičenim odjemalcem in/ali uporabnikom,

-

vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnavo odstopanj v prenosnem omrežju,

-

izvajanje in vzpostavitev sistema celovitega obvladovanja prenosnega omrežja,

-

zagotavljanje neprekinjenega obratovanja, vodenja in upravljanja prenosnega omrežja s strokovno usposobljenimi in izkušenimi kadri v smislu dobrega gospodarja,

-

zagotavljanje tekočega in investicijskega vzdrževanja prenosnega omrežja ter izvajanje nadzora, vključno z dajanjem soglasij po javnem pooblastilu, v nadzorovanem pasu plinovoda,

-

odpravljanje napak in motenj pri obratovanju,

-

organiziranje stalne službe za takojšnje posredovanje v zvezi z odpravljanjem motenj oziroma poškodb na prenosnem omrežju, pri čemer so delavci stalne službe lahko zaposleni pri sistemskem operaterju ali pa opravljajo dela na pogodbeni podlagi.

4. Zaupnost podatkov in informacij

5. člen

Sistemski operater varuje podatke, ki jih dobi od uporabnikov in so označeni kot poslovna skrivnost, kot poslovno skrivnost. Sistemski operater je dolžan dajati podatke agencijam in državnim organom skladno s predpisi, ki urejajo obveznost dajanja podatkov tem organom. Agencije in državni organi so podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost, dolžni obravnavati kot poslovno skrivnost.

II. DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA

1. Dostop do prenosnega omrežja

6. člen

Sistemski operater zagotavlja enake pogoje dostopa do prenosnega omrežja vsem upravičenim odjemalcem in vsem izvajalcem energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina (upravičenec do dostopa), v skladu z Energetskim zakonom in sklenjeno Pogodbo o dostopu do omrežja (v nadaljnjem besedilu: pogodba o dostopu), razen če jim je v skladu z Energetskim zakonom in tem aktom dostop zavrnjen.

Upravičenje dostopa do prenosnega omrežja se pridobi s sklenitvijo pogodbe o dostopu, ki se sklene na zahtevo upravičenca do dostopa do prenosnega omrežja.

S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do prenosnega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.

Postopek in pogoje dostopa do prenosnega omrežja zemeljskega plina urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.

2. Pogodba o dostopu

7. člen

Uporabniki morajo najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja dostopa s sistemskim operaterjem skleniti pogodbo o dostopu do omrežja, skladno z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se lahko prenos zemeljskega plina začne izvajati v roku sedmih delovnih dni po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do prenosnega omrežja brez kakršnihkoli rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.

Pogodbe o dostopu so praviloma letne ali večletne. S sklenitvijo pogodbe o dostopu upravičenci do dostopa zakupijo letno zagotovljeno prenosno zmogljivost. V primerih, ko ni prostih zmogljivosti omrežja, sistemski operater lahko nudi tudi prekinljiv dostop upravičencem do dostopa.

Uporabnik, ki zemeljski plin uporablja za tehnološke namene in z napravami obratuje le določeno obdobje leta, lahko v primeru, če obstajajo proste zmogljivosti v sistemu, s sistemskim operaterjem sklene pogodbo o dostopu za to obdobje v obliki aneksa k obstoječi pogodbi o dostopu ali kot samostojno pogodbo o dostopu za obdobje, krajše od enega leta. Tudi v teh primerih morajo uporabniki vložiti zahtevo za dostop.

V primeru več sočasno prispelih zahtev in pomanjkanju prostih prenosnih zmogljivosti se te razdelijo sorazmerno glede na zahtevani zakup.

III. PRENOS ZEMELJSKEGA PLINA, VODENJE IN UPRAVLJANJE PRENOSNEGA OMREŽJA

1. Potek in opis prenosnega omrežja

8. člen

Prenosno omrežje, ki je v lasti oziroma upravljanju sistemskega operaterja, poteka od mejnih merilno-regulacijskih postaj, na katerih se zemeljski plin prevzema iz sosednjih prenosnih omrežij, do vključno predajnih mest, na katerih se zemeljski plin predaja upravičenim odjemalcem oziroma izvajalcem distribucije po distribucijskih omrežjih zemeljskega plina.

2. Razvoj prenosnega omrežja

9. člen

Sistemski operater izdela predloge za nadaljnji razvoj prenosnega omrežja skladno z določili uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina na podlagi:

-

zagotavljanja dolgoročne zmogljivosti omrežja za priključevanje in dostop;

-

analize izvajanja prenosa in upravljanja prenosnega omrežja;

-

značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov;

-

dejanske in predvidene zasedenosti prenosnega omrežja;

-

nacionalnega energetskega programa;

-

zanesljivosti in varnosti obratovanja;

-

izdanih soglasij za priključitev;

-

anket;

-

drugih podatkov.

3. Načrtovanje, gradnja, opustitev, obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja

10. člen

Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov mora sistemski operater upoštevati določbe predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.

Sistemski operater lahko uporablja pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov tudi svoje interne smernice in predpise, ki vsebujejo vsaj minimalne zahteve predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.

Uporabo teh in tehničnih standardov določa Navodilo o uporabi standarda za prenosno plinovodno omrežje.

11. člen

Sistemski operater je dolžan tekoče vzdrževati objekte in naprave infrastrukture tako, da je ves čas ohranjena njihova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.

Sistemski operater mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati tudi strojelomno in požarno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti sistemskega operaterja za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam.

12. člen

Naprave in postroji na prenosnem plinovodnem sistemu, v objektih in postajah, ki niso v lasti in upravljanju sistemskega operaterja, temveč služijo in so v lasti uporabnikov prenosnega omrežja (prenos podatkov o odjemu, odorirna postaja), morajo biti redno nadzorovani in vzdrževani.

Odjemalec prenosnega omrežja, ki želi za svoje potrebe na prenosnem plinovodnem sistemu, v objektih in postajah postaviti odorirne postroje ali opremo za prenos podatkov o meritvah, mora predhodno pridobiti pogoje za vgradnjo in soglasje sistemskega operaterja.

Odjemalec prenosnega omrežja in lastnik teh naprav je dolžan za vsako napravo sistemskemu operaterju pred zagonom sporočiti dežurno kontaktno osebo za primer ugotovitve nepravilnega delovanja naprave ter pogodbenega vzdrževalca.

4. Nadzor in zavarovanje plinovoda

13. člen

Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.

Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih morajo biti naslednje oznake:

-

številka,

-

premer,

-

globina in

-

odmik plinovoda od postavljenega stebrička.

Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo opozorilnega traku z napisom "PLINOVOD" 0,50 m nad plinovodom.

Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 barov je treba najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m desno od osi plinovodne cevi, gledano v smeri pretoka plina.

Pri križanjih, kot so ceste, vodotoki, železniški tiri in podobno, je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga plinovod križa, praviloma postaviti označbe ali opozorilne table.

14. člen

Sistemski operater vodi zbirni topografski kataster prenosnega omrežja zemeljskega plina. V zbirni topografski kataster mora sistemski operater vnesti vse izdelane geodetske načrte za novogradnje plinovodov, ki bodo postali sestavni del prenosnega omrežja.

Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje pridobiti podatke o katastru plinovoda od sistemskega operaterja. Kolikor projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje ne pridobi podatkov o katastru prenosnega omrežja, na katero se novogradnja nanaša, odškodninsko odgovarja sistemskemu operaterju za nastalo škodo, ki bi nastala pri poseganju v prostor.

15. člen

Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov na plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravje in življenje ljudi in živali v območju plinovodov izdaja sistemski operater smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v nadzorovani oziroma varnostni pas plinovoda pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na prenosno omrežje.

Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v nadzorovani oziroma varnostni pas plinovodov in predložene projektne dokumentacije, izdelane skladno z izdanimi projektnimi pogoji, sistemski operater, upoštevajoč določila veljavnih tehničnih predpisov, v upravnem postopku odloči o zahtevi za izdajo soglasja.

Za posege tretjih oseb v nadzorovani oziroma varnostni pas plinovodov, za katere po obstoječi zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, upravljavec plinovodov na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi za plinovode in vloge investitorja določa pogoje in daje soglasja z ukrepi za izvedbo del. Vse stroške za izvedbo pogojev sistemskega operaterja ter stroške, ki bi nastali na plinovodu in uporabnikom zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju in kasnejšem vzdrževanju, nosi investitor posegov.

16. člen

Na podlagi pravnomočnega soglasja iz prejšnjega člena se lahko poseg v nadzorovanem pasu plinovoda izvede skladno z 10. členom tega akta in v skladu s predpisi o graditvi objektov.

17. člen

Tretje osebe po opravljenem posegu v nadzorovanem pasu plinovoda in pred izdajo izjave o izpolnjenih pogojih iz soglasja, predajo sistemskemu operaterju geodetski načrt novozgrajenega objekta z vrisanim plinovodom.