Pravilnik o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec

3320. Pravilnik o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec

Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K 
o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec

(vsebina)

Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Brkinski slivovec ter pogoje za njeno uporabo.

(označevanje)

Brkinski slivovec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in s tem pravilnikom.

Z označbo geografskega porekla Brkinski slivovec se lahko označi le žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.

(definicija)

Brkinski slivovec je naravno žganje, ki je proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge iz avtohtonih sort češpelj, pridelanih in predelanih na geografskem območju Brkinov, določenem v 4. člena tega pravilnika. Brkinski slivovec ima zaradi značilne tehnologije in uporabe različnih avtohtonih sort češpelj specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.

(geografsko območje)

Meja geografskega območja Brkinov se prične na državni meji s Hrvaško v naselju Jelšane, nadaljuje po SV pobočju Slavnika do Prešnice in vasi Petrinje, nadaljuje čez cesto Kozina–Koper, preko vasi Ocizla in Beka do državne meje z Italijo. Meja poteka naprej po državni meji do Krvavega potoka, čez vzpetino Gradišče, vključuje naselje Lokev, se nadaljuje čez Strmec proti Povirju, zajame vas Povir ter nadaljuje do Brestovice pri Povirju, kjer se obrne in nadaljuje po cesti do Divače in naprej čez Vremščico do naselij Volče in Kal pri Pivki. Nadaljuje se do Šembij in Ilirske Bistrice, dalje po vznožju Snežnika do naselja Zabiče in do državne meje s Hrvaško ter naprej po državni meji do izhodiščne točke pri Jelšanah.

(kakovost sadja)

Brkinski slivovec se proizvaja iz plodov avtohtonih sort češpelj, ki se tradicionalno pridelujejo na območju iz prejšnjega člena ter se obirajo s tresenjem v času optimalne tehnološke zrelosti.

(tehnološki postopek)

Tehnološki postopek poteka po klasičnem načinu predelave v bakrenih kotlih z dvakratno destilacijo.