Zakon o sodnem svetu (ZSSve)

1205. Zakon o sodnem svetu (ZSSve)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodnem svetu (ZSSve)

Razglašam Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2017.

Št. 003-02-4/2017-10

Ljubljana, dne 3. maja 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik

Z A K O N
O SODNEM SVETU (ZSSve)

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja položaj, pristojnosti, organizacijo in sestavo Sodnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodni svet), postopek in pogoje za izvolitev članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani) sodnega sveta, trajanje njihovega mandata, prenehanje funkcije in druga vprašanja, povezana z delovanjem sodnega sveta, ter določa disciplinske organe in disciplinski postopek zoper sodnice oziroma sodnike (v nadaljnjem besedilu: sodniki).

2. člen

(položaj sodnega sveta)

(1)

Sodni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva.

(2)

Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva ter neodvisnost sodnika.

3. člen

(sedež)

(1)

Sedež sodnega sveta je v Ljubljani.

(2)

Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zagotavlja poslovne prostore za delovanje sodnega sveta in je upravljavec teh prostorov.

4. člen

(generalni sekretar sodnega sveta)

(1)

Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) sodnega sveta je dodeljeni sodnik, ki ima najmanj naziv okrožni sodnik.

(2)

Generalni sekretar sodnega sveta skrbi za delovanje sodnega sveta in vodi strokovno službo. Za svoje delo je odgovoren predsednici oziroma predsedniku (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in članom sodnega sveta.

(3)

Dodelitev sodnika iz prvega odstavka tega člena traja tri leta in se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, razen če ta zakon določa drugače.

(4)

Poziv k prijavam za dodelitev objavi sodni svet, ki pred odločitvijo o dodelitvi pridobi mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo.

(5)

Če se na poziv iz prejšnjega odstavka ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, objavi sodni svet ponovni poziv.

(6)

O dodelitvi odloči sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(7)

Sodnik iz prvega odstavka tega člena obdrži pravico uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške službe in mu obveznosti iz sodniške službe mirujejo. V času dodelitve lahko kandidira in je imenovan za predsednika sodišča, podpredsednika sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja sodišča.

5. člen

(poslovnik sodnega sveta)

(1)

Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme Poslovnik sodnega sveta (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), s katerim natančneje uredi način dela, organizacijo, sklicevanje in potek sej, postopke izvrševanja odločitev, način varovanja podatkov, sodelovanje z drugimi organi, obveščanje javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.

(2)

Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

6. člen

(javnost dela)

Delo sodnega sveta je javno v skladu s tem zakonom in poslovnikom.

7. člen

(letno poročilo)

(1)

Sodni svet o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Letno poročilo mora predložiti najpozneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. Poročilo v vednost pošlje tudi ministrstvu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).

(2)

Letno poročilo vsebuje podatke o delu sodnega sveta v preteklem letu in oceno stanja v sodstvu, ki je sestavljena iz analize stanja v preteklem letu ter napovedi za prihodnje leto. Sodni svet se v svojem letnem poročilu opredeli tudi do letnega poročila vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč.

(3)

Državni zbor na sejo, na kateri obravnava letno poročilo, povabi tudi ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(4)

Sodni svet letno poročilo objavi na svoji spletni strani.

8. člen

(dostop do podatkov)

(1)

Sodni svet ima za izvajanje svojih pristojnosti in nalog po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, za fizično osebo pravico dostopa do naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, enotna matična številka občana (EMŠO), druga uradna identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsta prebivališča in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc, spisov in druge dokumentacije sodišč, kot tudi do drugih podatkov sodne uprave v zvezi s poslovanjem, storilnostjo in kakovostjo dela sodišč ter učinkovitostjo in uspešnostjo dela sodnikov, v obsegu, ki je potreben za obravnavanje posamezne zadeve.

(2)

Sodni svet pisno zahteva posredovanje posameznega spisa in v zahtevi navede razloge ter določi primeren rok. Po pregledu vsebine se na spisu označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi ga je pregledal in se ga takoj vrne pristojnemu sodišču.

(3)

Do ostalih zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena sodni svet dostopa neposredno, na način, da se v njih označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi je dostopal do njihove vsebine.

(4)

Drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodnemu svetu na njegovo pisno zahtevo z navedbo razlogov zagotoviti podatke in informacije iz njihove pristojnosti.

(5)

Analitično podporo sodnemu svetu za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog zagotavlja vrhovno sodišče. Sodni svet in vrhovno sodišče skleneta sporazum, s katerim podrobneje opredelita obseg in način izvajanja.

9. člen

(varstvo, obdelava in hramba podatkov)

(1)

V postopkih in obdelavah podatkov pred sodnim svetom se glede varstva osebnih podatkov iz 8. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, glede ravnanja s tajnimi podatki pa zakon, ki ureja ravnanje s tajnimi podatki. Pri obdelavi občutljivih osebnih podatkov sodni svet upošteva njihovo tajnost, sprotno spremlja ukrepe njihovega zavarovanja in preprečuje nepooblaščene vpoglede.

(2)

Podatke, pridobljene po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega zakona, sodni svet vpogleda, prepiše, izpiše ali kopira ter nadalje obdeluje v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami.

(3)

Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo 5 let po zaključku zadeve, v zvezi s katero so bili pridobljeni, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

II. poglavje

SESTAVA SODNEGA SVETA

10. člen

(sestava sodnega sveta)

Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

11. člen

(položaj in imuniteta članov sodnega sveta)

(1)

Funkcija člana sodnega sveta je častna in se opravlja nepoklicno.

(2)

Člana sodnega sveta, ki sodeluje pri delu sodnega sveta, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju.

12. člen

(mandat)

(1)

Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po izteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.

(2)

Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

(3)

Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član.

13. člen

(predsednik in podpredsednik)

(1)

Sodni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju po volitvah iz drugega odstavka 12. člena tega zakona izmed sebe s tajnim glasovanjem izvolijo člani sodnega sveta z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(2)

Če je predsednik po postopku iz prejšnjega odstavka izvoljen izmed članov sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo, je za podpredsednika lahko izvoljen le eden izmed članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, in obratno.

(3)

Predsednik in podpredsednik sta izvoljena za dobo treh let in po poteku mandata ne moreta biti ponovno izvoljena.

(4)

Delo sodnega sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

14. člen

(prenehanje funkcije)

(1)

Članu sodnega sveta preneha funkcija:

1.

z iztekom dobe, za katero je izvoljen;

2.

z odstopom;

3.

če mu je pristojna stanovska organizacija izrekla disciplinsko sankcijo ali ugotovila, da je s svojim ravnanjem kršil etični kodeks, h kateremu je zavezan, in je zaradi tega neprimeren za opravljanje funkcije člana sodnega sveta;

4.

če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje;

5.

članu sodnega sveta, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije;

6.

članu sodnega sveta, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.

(2)

Član sodnega sveta, ki mu je prenehala funkcija po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.

(3)

Članu sodnega sveta preneha funkcija po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu.

(4)

Članu sodnega sveta preneha funkcija po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodne odločbe.

(5)

Članu sodnega sveta preneha funkcija po 5. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko je nastopilo prenehanje ali z dnem pravnomočnosti odločitve o razrešitvi s sodniške funkcije.

(6)

Članu sodnega sveta, ki je sodnik, preneha funkcija po 3. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član sodnega sveta zaradi storjene etične ali disciplinske kršitve neprimeren za nadaljnje opravljanje funkcije člana sodnega sveta.

(7)

Članu sodnega sveta, ki ni sodnik, preneha funkcija po 3. in 6. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko na predlog sodnega sveta državni zbor pravnomočno odloči o prenehanju funkcije.

(8)

O nastopu okoliščin iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora. Če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, obvesti sodni svet tudi predsednika republike.

III. poglavje

VOLITVE ČLANOV SODNEGA SVETA

1. oddelek

Splošne določbe

15. člen

(razpis volitev)

(1)

Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik državnega zbora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članov sodnega sveta, v primeru nadomestnih volitev pa v roku 30 dni od nastopa okoliščine, zaradi katere se opravijo nadomestne volitve.

(2)

V aktu o razpisu volitev, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se določita dan razpisa volitev in dan glasovanja.

(3)

Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči najmanj 50 dni. V primeru nadomestnih volitev je lahko ta rok krajši, vendar ne krajši od 30 dni.

2. oddelek

Volitve članov, ki jih izvoli državni zbor

16. člen

(volitve)

(1)

Volitve članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, so tajne.

(2)

Predsednik republike objavi v desetih dneh po razpisu volitev iz 15. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane sodnega sveta.

(3)

Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najpozneje 20 dni pred dnevom glasovanja.

(4)

Na kandidatni listi iz prejšnjega odstavka mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

17. člen

(nadomestne volitve)

(1)

Če članu sodnega sveta, ki ga izvoli državni zbor, predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 6. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil v državnem zboru izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(2)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(3)

Če na listi iz 16. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

3. oddelek

Volitve članov, ki jih izvolijo sodniki

18. člen

(volitve članov iz vrst sodnikov)

(1)

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so neposredne in tajne.

(2)

Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem opravlja sodniško službo.

(3)

Dva člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih prve stopnje, po enega člana pa volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na vrhovnem sodišču in na sodiščih s položajem višjega sodišča.

(4)

Dva člana sodnega sveta volijo skupaj vsi sodniki iz prejšnjega odstavka.

(5)

Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik, ki na dan volitev opravlja sodniško funkcijo in je v skladu z drugim odstavkom tega člena vpisan v sodniški volilni imenik.

19. člen

(sodniški volilni imenik)

(1)

Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu: imenik) iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vodi vrhovno sodišče. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma iz aktov o imenovanju.

(2)

Najpozneje deset dni po razpisu volitev vrhovno sodišče imenik pošlje sodiščem.

(3)

Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik oziroma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj sedem dni pred volitvami.

(4)

Če je zahteva za popravek imenika utemeljena, vrhovno sodišče imenik popravi, če ni utemeljena, pa mora v štirih dneh od prejema zahteve za popravek imenika izdati zavrnilno odločbo.

(5)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih 48 urah.

20. člen

(kandidatne liste)

(1)

Na vsaki kandidatni listi za člana sodnega sveta iz tretjega in četrtega odstavka 18. člena tega zakona mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se volijo, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

(2)

Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov.

(3)

Kandidatne liste potrdi in objavi volilna komisija najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja.

21. člen

(izvedba volitev)

(1)

Volitve se izvedejo na voliščih, ki so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu vrhovnega sodišča. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča.

(2)

Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, razen če ta zakon določa drugače.

(3)

Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, ki se voli.

(4)

Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če dva ali več kandidatov prejme enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.

(5)

Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 5. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(6)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(7)

Če na listi iz 20. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

22. člen

(volilna komisija in volilni odbor)

(1)

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo imenuje sodni svet.

(2)

Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča.

(3)

Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri vrhovnem sodišču je sodnik tega sodišča.

(4)

Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev ter enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

IV. poglavje

PRISTOJNOSTI SODNEGA SVETA

23. člen

(pristojnosti)

(1)

Sodni svet ima po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, naslednje pristojnosti:

1.

glede izbire, imenovanja in razrešitev sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišč:

-

podaja predhodnega mnenja v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča,

-

predlaganje državnemu zboru kandidatov za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika,

-

imenovanje in razrešitev predsednikov in podpredsednikov sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča,