2155. Pravilnik o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena, tretjega odstavka 46. člena, četrtega odstavka 47. člena, četrtega odstavka 45. člena, drugega odstavka 56. člena, 64., 65. in 66. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil*
Ta pravilnik določa postopke za priznavanje označb za posebne kmetijske pridelke oziroma živila in način ugotavljanja skladnosti ter kontrole.
Kot posebni kmetijski pridelki oziroma živila po tem pravilniku se štejejo kmetijski pridelki oziroma živila z geografskim poreklom, geografsko označbo, tradicionalnim ugledom in višje kakovosti (v nadaljnjem besedilu: posebni kmetijski pridelki oziroma živila).
Ta pravilnik se ne uporablja za vino in druge proizvode iz grozdja in vina ter za žgane pijače.
V posebnih primerih se lahko določene geografske označbe obravnavajo kot geografsko poreklo, tudi če surovine za zadevne izdelke izvirajo iz drugega ali širšega geografskega območja, kot je območje predelave, pod pogojem, da:
-
je območje proizvodnje surovin omejeno,
-
obstajajo posebni pogoji za proizvodnjo surovin in
-
da obstajajo kontrolni mehanizmi, ki zagotavljajo izpolnjevanje teh pogojev.
V danem primeru se kot surovine obravnavajo le žive živali, meso in mleko.
3. člen
(tradicionalni ugled)
Ime kmetijskega pridelka oziroma živila mora biti specifično in mora izražati tradicionalno značilnost. Za specifično se šteje ime, ki je nastalo iz običaja in ne nasprotuje pravnemu redu in morali. Za specifično se ne šteje ime, ki je zavajajoče. Tradicionalna značilnost se izkazuje s pisnimi in ustnimi viri.
POSTOPEK ZA PRIZNANJE OZNAČBE
4. člen
(začetek postopka)
Postopek za uporabo označb za posebne kmetijske pridelke oziroma živil vodi Urad RS za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: urad).
Postopek za uporabo geografskega porekla, geografske označbe ali označbe tradicionalnega ugleda kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge (specifikacije) združenja pridelovalcev oziroma predelovalcev. Izjemoma lahko poda vlogo tudi fizična ali pravna oseba, ki dokaže, da je na danem območju edini proizvajalec določenega kmetijskega pridelka oziroma živila. Za združenje pridelovalcev oziroma predelovalcev se šteje skupina ali združba pridelovalcev ali predelovalcev, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma živilo.
Postopek za uporabo označbe višje kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge (specifikacije) pridelovalca oziroma predelovalca ali njihovega združenja. Za združenje pridelovalcev oziroma predelovalcev se šteje skupina ali združba pridelovalcev ali predelovalcev, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma živilo.
Vloga (specifikacija) se naslovi na urad in se lahko nanaša le na kmetijske pridelke oziroma živila, ki jih pridelovalec oziroma predelovalec prideluje oziroma predeluje.
5. člen
(vloga-specifikacija za geografsko poimenovanje)
Vloga (specifikacija) za geografsko poreklo oziroma geografsko označbo mora vsebovati:
-
identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številko občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
-
predlog poimenovanja kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s poimenovanjem geografskega porekla ali geografske označbe;
-
opis kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi značilnostmi;
-
razmejitev geografskega območja pridelave oziroma predelave;
-
dokumentacijo, ki dokazuje, da kmetijski pridelek oziroma živilo izvira iz tega geografskega prostora in utemeljuje neposredno povezavo s tem geografskim okoljem ali poreklom;
-
opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg kmetijskega pridelka oziroma živila in opis avtentičnih in stalnih lokalnih metod, če te obstajajo;
-
interna pravila za označevanje;
-
ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost;
6. člen
(vloga-specifikacija za tradicionalni ugled)