Odločba o razveljavitvi zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb

1064. Odločba o razveljavitvi zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb

Ustavno sodišče je na predlog Družbe M & M, podjetje za splošno svetovanje in zunanjo trgovino, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Andrej Toš, odvetnik v Ljubljani, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 31. 3. 1994

Zakon o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) se razveljavi. Razveljavitev učinkuje po poteku šestmesečnega roka od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta odločba ima pravne učinke po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974 po poteku roka iz 1. točke izreka.

Predlagatelj je sodišču predlagal oceno ustavnosti Zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (v nadaljevanju: ZVT). Zakon določa, da lahko upniki, ki od 25. 6. 1991 niso mogli izterjati svojih dospelih terjatev do podjetij in drugih pravnih oseb, ki so prenesle kapital ali poslovanje na druge pravne osebe ali zasebnike, uveljavljajo svoje dospele neporavnane terjatve do teh pravnih oseb ali zasebnikov (1. člen). Za prenos kapitala se šteje vplačilo ustanovnega deleža podjetja ali druge pravne osebe v novem podjetju, drugi pravni osebi ali pri zasebniku ter prenos kapitala po zakonu o podjetjih, če se je s temi prenosi sposobnost dolžnika za poravnavo obveznosti bistveno zmanjšala. Nadalje ZVT določa, da se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja, druge pravne osebe ali zasebnika, ki jih ustanovijo direktor, delavci s posebnimi pooblastili ali drugi delavci za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje ali druga pravna oseba, v kateri so delali pred ustanovitvijo, vpisana v sodni register (2. člen). Podjetje, druga pravna oseba ali zasebnik, na katerega je bil prenesen kapital po prvem odstavku 2. člena ZVT, odgovarja za obveznosti prejšnjega nosilca kapitala, če pa je bilo nanj preneseno poslovanje po drugem odstavku 2. člena ZVT, odgovarja za obveznosti podjetja ali druge pravne osebe, od katerega je bilo nanj preneseno poslovanje (3. in 4. člen).

Predlagatelj meni, da je ZVT v nasprotju z 2., 8. in 14. členom ustave, ker naj bi posegal v določbe civilne zakonodaje, ki ureja odgovornost tretjih oseb iz naslova povzročene škode in poroštva. Odgovornost tretjih oseb naj bi zakon določil na podlagi presumpcij, ki pa ne temeljijo na dejstvih in ki jih ni mogoče izpodbijati. Pravnim osebam naj bi odrekal njihovo premoženjskopravno samostojnost, med upniki pa nedopustno uvedel diferenciacijo, ki omogoča uveljavljanje terjatev do tretjih oseb le tistim upnikom, ki terjatev niso mogli izterjati od 25. 6. 1991, drugim pa ne.