Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih...

2014. Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda

Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 - zakon o varstvu okolja in 22/00 zakon o javnih skladih) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda*

1. člen

Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa za površinske vode za katere je, na podlagi uredbe o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, v nadaljnjem besedilu: uredba), določeno obvezno ugotavljanje kemijskega stanja in pogoje za izvajalce monitoringa.

2. člen

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:

1.

Splošni fizikalno-kemijski parametri (v nadaljnjem besedilu: splošni parametri) so temperatura, nasičenost s kisikom, slanost, pH in vsebnost hranil v vodi in so določeni v prilogi 1 uredbe.

2.

Parametri so snovi iz prednostnega seznama (v nadaljnjem besedilu: prednostni parametri) in snovi iz indikativnega seznama (v nadaljnjem besedilu: indikativni parametri), navedeni v prilogi 1 uredbe.

3.

Analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra.

4.

Meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo.

5.

Pregledne meritve so meritve, ki se izvajajo na vseh merilnih mestih mreže merilnih mest površinskih voda in so namenjene izdelavi programa rednih meritev. V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve v polnem obsegu parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Pregledne meritve se izvajajo v obdobju enega leta in se ponovijo vsakih šest let.

6.

Redne meritve so meritve, ki so namenjene ugotavljanju kemijskega stanja površinskih voda in ocenjevanju učinkov ukrepov zmanjševanja obremenjevanja površinskih voda z odvajanjem odpadnih voda. Redne meritve se izvajajo vsako leto, razen v času izvajanja preglednih meritev.

7.

Dodatne meritve so pregledne ali redne meritve, ki se izvajajo na dodatnih merilnih mestih.

8.

Razširjena merilna negotovost rezultata meritve označuje interval okoli tega rezultata, v katerem z določeno statistično verjetnostjo pričakujemo pravo vrednost merjene veličine.

3. člen

Izvedba monitoringa po tem pravilniku obsega:

-

vzpostavitev mreže merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda,

-

izvajanje preglednih in rednih meritev monitoringa na merilnih mestih, skladno s programom monitoringa iz 9. člena tega pravilnika, in

-

vodenje evidence o merilnih mestih za ugotavljanje kemijskega stanja.

4. člen

Vzpostavitev mreže merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda iz prve alinee prejšnjega člena obsega:

-

načrtovanje merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda in

-

izbiro ter določitev merilnih mest, značilnih za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda, glede na hidromorfološke značilnosti.

5. člen

Izvedba meritev monitoringa iz druge alinee 3. člena tega pravilnika obsega:

-

ugotavljanje sprememb na merilnem mestu glede na stanje, dokumentirano v evidenci o merilnih mestih posameznega vodnega telesa površinske vode,

-

določanje pretoka vode tekočih voda na merilnem mestu,

-

merjenje na merilnem mestu temperature zraka, temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti s kisikom, prosojnosti in drugih parametrov, ki se jih meri na merilnem mestu,

-

vzorčenje površinskih voda,

-

pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev,

-

prevzem vzorcev v laboratoriju,