Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih...

3393. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-395

Ljubljana, dne 29. novembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-H)

1. člen

V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Ta zakon ureja tudi promet, zakup in agrarne operacije, ki se nanašajo na gozd in gozdna zemljišča.«.

2. člen

V 1.b členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Ne glede na četrti odstavek tega člena se za ukrep kmetijske zemljiške politike šteje tudi nakup kmetijskih zemljišč, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Sklad izvaja ta ukrep v skladu s potrjenim letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje tega ukrepa, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.«.

3. člen

V 1.c členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Za pripravo strokovnih podlag iz prvega odstavka 3.c člena tega zakona, elaborata iz devetega odstavka 3.c člena tega zakona, analiz iz petega in šestega odstavka 3.e člena tega zakona in za pripravo predlogov za uvedbo agrarnih operacij ter z agrarnimi operacijami povezanih elaboratov lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izdelovalci in pripravljavci prostorskih aktov ter predlagatelji agrarnih operacij pridobivajo podatke iz uradnih zbirk podatkov, razen osebnih podatkov.«.

V tretjem odstavku se beseda »osmega« nadomesti z besedo »devetega«.

V četrtem odstavku se besedilo »organizacije iz 3.f člena tega zakona,« črta.

4. člen

3.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»3.a člen

Za ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč lokalna skupnost prednostno usmerja prostorski razvoj in poselitev na območja nekmetijske namenske rabe prostora.

Če na območju lokalne skupnosti ni dovolj zemljišč iz prejšnjega odstavka, lahko ne glede na prejšnji odstavek prostorski razvoj in poselitev načrtuje na območju kmetijskih zemljišč, pri tem pa se najprej načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet.

Načrtovanje in postavitev elektrarn in drugih energetskih objektov, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), je dopustno na kmetijskih zemljiščih:

-

na predpisanih prednostnih območjih umeščanja fotonapetostnih naprav v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,

-

na dopustnih dodatnih prostorskih ureditvah v območju državnega prostorskega izvedbenega akta v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ali

-

v skladu s 3.č in 3.čč členom tega zakona ter na način agrofotovoltaike v skladu s 3.čc členom tega zakona.

Načrtovanje in postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), je dopustno na kmetijskih zemljiščih v skladu s 3.č, 3.d, 3.e in 3.ec členom tega zakona.

Za ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč se državno prostorsko načrtovanje prednostno usmerja na območje nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, se državno prostorsko načrtovanje lahko načrtuje na območju kmetijskih zemljišč, pri tem pa se najprej načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Hkrati se v čim večji meri upošteva obstoječa omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter načrtuje tako, da se v čim večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča in njihova zaokroženost.«.

5. člen

V 3.b členu se drugi odstavek črta.

6. člen

3.c člen se spremeni tako, da se glasi:

»3.c člen

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pripravi strokovno podlago s področja kmetijstva, ki vsebuje predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč.

Pogoji za pripravo predloga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč so:

a)

po namenski rabi prostora gre za kmetijsko ali gozdno zemljišče;

b)

gre za zemljišče, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade ali druge kmetijske površine;

c)

boniteta kmetijskih zemljišč je višja od 35; in

č)

gre za kompleks oziroma strnjeno površino, večjo od 0,5 ha.

Ne glede na prejšnji odstavek se iz predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč izločijo:

a)

območja zajetij in najožja vodovarstvena območja, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda;

b)

območja državnih prostorskih načrtov za ceste, železnice, hidroelektrarne, letališča in pristanišča, če je študija variant s predlogom najustreznejše variante prostorske ureditve državnega pomena že izdelana oziroma je državni prostorski načrt že sprejet; in

c)

vsa območja trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, ki so po izločitvi iz točk a) in b) tega odstavka manjša od 0,5 ha.

V predlog območij ostalih kmetijskih zemljišč se vključijo vsa kmetijska zemljišča, ki so:

a)

po namenski rabi prostora kmetijsko zemljišče in ne izpolnjujejo pogojev za predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč iz drugega in tretjega odstavka tega člena; in

b)

po namenski rabi prostora gozdno zemljišče in so po evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade ali druge kmetijske površine ter ne izpolnjujejo pogojev za predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

Lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta, s katerim se predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, povzame podatke iz strokovne podlage s področja kmetijstva. Lokalna skupnost prostorski razvoj in poselitev načrtuje v skladu s 3.a členom tega zakona.

Ne glede na prejšnji odstavek lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva ne povzame na območjih, kjer se je od zadnjega zajema podatkov za pripravo strokovne podlage s področja kmetijstva namenska raba kmetijskega zemljišča spremenila.

Ne glede na peti odstavek tega člena lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva ne povzame na območjih, kjer uredba o državnem prostorskem načrtu predvideva spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča in ta še ni povzeta v občinskem prostorskem načrtu.

Lokalna skupnost pri povzemanju podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva s soglasjem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko določi kot območja ostalih kmetijskih zemljišč in obratno, če to območje z vidika kmetijske pridelave, oblike, lege in drugih kriterijev odstopa od značilnosti širšega kmetijskega prostora.

Lokalna skupnost osnutku občinskega prostorskega načrta priloži elaborat, iz katerega so razvidni posegi na kmetijska zemljišča iz strokovne podlage s področja kmetijstva ter predvideni ukrepi iz 3.eb člena tega zakona za vsak poseg, ki posega na območje iz strokovne podlage s področja kmetijstva.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, strokovno podlago s področja kmetijstva objavi na svoji spletni strani in jo posodobi najpozneje do 31. januarja tekočega leta.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena prevzame prvi delovni dan v decembru leta pred objavo strokovne podlage s področja kmetijstva.

Območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se lahko spremenijo po desetih letih od uveljavitve občinskega prostorskega načrta, s katerim so bila določena.

Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, določi podrobnejšo vsebino elaborata iz devetega odstavka tega člena.«.

7. člen

V 3.č členu se v prvem odstavku v točki i) štirinajsta alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

vetrne proizvodne naprave, ki ne zasedajo več kot 150 m², če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,«.

Šestnajsta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»-

fotonapetostne naprave ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona,«.

V drugem odstavku se besedilo »gradnjo objektov« nadomesti z besedilom »površine«. Za besedilom »prejšnjega odstavka ter« se doda besedilo »objektov iz«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Površine iz točk g) in h) prvega odstavka tega člena ter objekti iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»Postavitev fotonapetostnih naprav je dopustna na črpališčih za potrebe namakanja iz točke a), na objektih iz druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) ter na objektih iz točk j) in k) prvega odstavka tega člena, vendar le za proizvodnjo električne energije za namen oskrbe teh objektov.«.

Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

8. člen

3.čb člen se spremeni tako, da se glasi:

»3.čb člen

Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti naslednjo pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo:

-

brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža proti insektom in druge zaščitne mreže ali premični tunel;

-

premična konstrukcija za rejo živali v leseni izvedbi in premična zavetišča za rejne živali na prostem;

-

rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;

-

rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, v katerih proizvodnja ni neposredno vezana na kmetijsko zemljišče, in sicer le na kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 35.

Za postavitev rastlinjakov iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko predpišejo podrobnejša pravila urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostor.

Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene. Na njej ni dopustna postavitev fotonapetostnih naprav oziroma fotonapetostne naprave ne smejo biti sestavni del pomožne kmetijsko-gozdarske opreme.«.

9. člen

3.čc člen se spremeni tako, da se glasi:

»3.čc člen

Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni postavitev in uporaba fotonapetostnih naprav v skladu s 3.a členom tega zakona na način, ki primarno omogoča uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko pridelavo, sekundarno pa proizvodnjo in hrambo električne energije ter prenos energije do omrežja, pri čemer sončna svetloba v zadostni meri dosega pridelovalne rastline in s tem v največjem možnem obsegu zagotavlja kmetijsko proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: agrofotovoltaika).

Pogoji za postavitev agrofotovoltaike iz prejšnjega odstavka so:

a)

gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do 35, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med:

-

kmetijska zemljišča v zaraščanju, pri čemer je pred postavitvijo agrofotovoltaike to kmetijsko zemljišče očiščeno in je na njem vzpostavljen trajni travnik, kar je razvidno iz evidence dejanske rabe zemljišč, ali

-

trajne travnike;

b)

omogočena mora biti redna košnja trave ali paša živali;

c)

glede na relief in uporabo zemljišča mora biti izbran ustrezen tip in način postavitve agrofotovoltaike;

č)

ustrezna nosilna konstrukcija in pritrditev konstrukcije agrofotovoltaike;

d)

skladnost z občinskim prostorskim načrtom;

e)

ne gre za območje uvedenih ali zgrajenih namakalnih sistemov.

Za postavitev agrofotovoltaike iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev odločbe je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz tega člena.

Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za postavitev agrofotovoltaike iz tega člena.

Po odstranitvi fotonapetostne naprave se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.«.

10. člen

Za 3.čc členom se doda nov 3.čč člen, ki se glasi:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H)

Časovnica