Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike...

2527. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2017–december 2018 (DeUDIEU1718)

Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) je Državni zbor na seji 26. septembra 2017 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2017–december 2018 (DeUDIEU1718)

Ob zavedanju poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti skupnim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji po odločnem uveljavljanju ciljev Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu EU, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta EU (1. julij 2017–31. december 2018) in Delovnega programa Komisije za leto 2017, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor RS s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju julij 2017–december 2018, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JULIJ 2017–DECEMBER 2018

V času od sprejetja prejšnje deklaracije smo priča številnim novim preizkušnjam za Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU). Pričakovanih in nepričakovanih izzivov je vse več, rešitve zanje pa so kompleksne, potrebujejo svoj čas in zaradi postopka odločanja v skupnosti velikega števila ne vedno enotnih držav članic pogosto zaostajajo za hitrimi spremembami v svetu, Uniji, državah, regijah in lokalnih skupnostih. Napovedani izstop Združenega kraljestva iz EU je postavil marsikaj na glavo. Teroristični napadi v najrazličnejših pojavnih oblikah, kibernetske in druge hibridne grožnje so močno zamajali našo percepcijo varnosti. EU je dosegla nekatere rešitve na področju migracij, vendar vprašanja dolgoročnega upravljanja z njimi ostajajo v ospredju in preizkušajo usklajenost delovanja EU. Nestabilnost v soseščini je še vedno vir zaskrbljenosti in povod za intenzivno zunanjepolitično delovanje EU v spremenjenih razmerjih političnih partnerstev in zavezništev. Ekonomska, finančna in zaposlitvena kriza je v številnih članicah popustila, nekatere med njimi, tudi Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), že beležijo ponovno gospodarsko rast in padec nezaposlenosti. A brez temeljito korigirane in dopolnjene arhitekture ekonomske in monetarne unije z bistveno večjim poudarkom na socialni razsežnosti je stabilnost krhka in lahko hitro spet postane žrtev nepredvidenih globalnih pretresov.

Kljub temu pa je stanje du ha v EU in Sloveniji po obdobju zaskrbljenosti za usodo EU bolj pozitivno, tudi zaradi neuspeha skrajnih političnih opcij na volitvah v nekaterih državah članicah, ki so hotele mobilizirati državljane na podlagi svojih nacionalističnih, evroskeptičnih in populističnih programov ter jih spet zapreti v ozke državne meje.

Prepričani smo, da je članstvo v Evropski uniji za nas še vedno najboljša izbira glede na trenutne razmere v svetu. Tako smo del skupnega sistema vrednot, ki nam in drugim državam članicam, ki želijo okrepiti Unijo, pomeni pravo smer nadaljnjega razvoja, ki bo omogočila tudi generacijam za nami živeti v miru in uživati evropske civilizacijske pridobitve: pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine, socialno varnost in blaginjo, demokratično participacijo in aktivno državljanstvo, spoštovanje narodnih in kulturnih identitet ter sobivanje v različnosti, solidarnost in odprtost v svet kot skupni prostor urejanja temeljnih interesov planeta.

Globalni in notranji izzivi od EU in držav članic zahtevajo temeljit in vključujoč premislek o prihodnosti, da se bomo kot skupnost lahko uspešno odzivali na razvojne ovire in težave, izpolnjevali pričakovanja evropskih državljanov in ohranili ter nadgradili številne pridobitve iz zgodovine te nadnacionalne povezave.

Voditelji sedemindvajsetih držav članic in institucij EU so marca 2017 z Rimsko izjavo potrdili enotnost Unije in se zavezali, da bodo v naslednjih desetih letih skupaj zgradili varno, uspešno in trajnostno ter socialno Evropo, ki bo močnejša na svetovnem prizorišču. Na podlagi Bele knjige Evropske komisije o prihodnosti Evrope so si začrtali časovni načrt razmisleka in razprave o različnih vidikih prihodnje skupnosti ter njeni prenovi po izstopu tretje največje države članice.

Tako bo v naslednjem 18-mesečnem obdobju v ospredju delovanja institucij EU in držav članic razprava o prihodnosti – s parlamenti, strokovnimi javnostmi in državljani.

Slovenija se bo tako kot doslej dejavno udeleževala razprav o prihodnosti EU, ki jih tudi sama organizira.

Naša načelna usmeritev je jasna: zavzemamo se za stabilno, povezano in enotno EU. Želimo ostati v jedru evropske integracije in si tvorno prizadevati za njen nadaljnji razvoj. Zagovarjamo poglabljanje enotnega trga, ki omogoča gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, smo za nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije, ki naj postane še čvrstejši in odpornejši dejavnik stabilnosti in rasti, želimo več poudarka na ekonomski in socialni koheziji oziroma zmanjševanju razlik med evropskimi državami in regijami, želimo tudi čvrstejšo EU kot območje svobode, varnosti in pravice z zagotavljanjem popolnega nadzora nad zunanjimi mejami EU in učinkovitim upravljanjem migracijskih tokov na podlagi načela spoštovanja človekovega dostojanstva in vseh ustreznih mednarodnopravnih določil. Zavzemamo se za EU, ki spoštuje kulturne identitete in omogoča njihov nadaljnji razvoj, gradi na bogastvu kulturne raznolikosti, spodbuja medkulturni dialog ter nudi državljanom dostojno življenje. Zavzemamo se, da bi Unija še dosledneje uveljavljala načela enakopravnosti vseh njenih članic, vladavine evropskega in mednarodnega prava, ki so ga vse članice dolžne spoštovati, ter pravočasnega in preglednega procesa odločanja. Zato podpiramo nadaljnje medsebojno povezovanje na temelju skupnostne metode ter odgovornih in neodvisnih institucij EU – za skupni interes in skupno dobro, v duhu solidarnosti in sodelovanja.

Čas veljavnosti te deklaracije bodo zaznamovala zahtevna pogajanja za izstop Združenega kraljestva iz EU, ki bo nedvomno vplival na politične razmere v Evropi in svetu. Čeprav gre za zelo pomemben in kompleksen proces, pa ta v nobenem primeru ne sme prevladati nad razpravo o prihodnosti Evropske unije. Slovenija zagovarja konstruktivnost in transparentnost pogajalskega procesa, pri čemer je ohranitev enotnosti unije sedemindvajsetih držav ključnega pomena. Za Slovenijo sta prednostni področji pri teh pogajanjih ureditev pravic državljanov in ustrezna finančna poravnava. Po ureditvi izstopa si bo Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami v skladu s pogajalskimi smernicami EU prizadevala za sklenitev ambicioznega sporazuma z Združenim kraljestvom o novem odnosu, ki ne bi bil omejen zgolj na prosto trgovino. Tak sporazum in morebitna prehodna obdobja naj v čim večji možni meri omogočajo ohranitev obstoječih trgovinskih in naložbenih tokov ter imajo čim manj negativnih posledic za podjetja in potrošnike.

Tesno povezana z razpravo o prihodnosti EU bodo vsekakor pogajanja o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020. Proračun EU bo tako soočen z morebitnimi novimi pobudami za tesnejšo integracijo EU, po drugi strani pa bo nov večletni finančni okvir moral predvideti sredstva za številne izzive, ki so pred nami, bodisi v zvezi z globalizacijo ter novimi industrijskimi in poslovnimi modeli, pa tudi za upravljanje z migracijami, močnejšo vlogo EU kot globalnega akterja pri zagotavljanju varnosti in obrambe ter razvojno sodelovanje. Glede na dejstvo, da bo zaradi pričakovanega izstopa Združenega kraljestva prišlo do zmanjšanja priliva sredstev v proračun EU, ki bi ga nekatere članice želele še dodatno zmanjšati, bodo pogajanja o naslednjem finančnem okviru EU še posebej kompleksna in zahtevna. Slovenija zato zagovarja primeren obseg večletnega finančnega okvira, ki bo zmožen finančno podpreti ambiciozne cilje EU glede nadaljnje integracije in bo omogočal učinkovit odziv na nove potrebe, tudi na področju migracij, kjer je dodana vrednost skupnega delovanja EU zelo visoka. V našem strateškem interesu je tudi, da bo naslednji večletni finančni okvir omogočil ohranitev pomembne vloge kohezijske politike, urbanega razvoja in politike razvoja podeželja, ključnih razvojno naravnanih politik EU, ki prispevajo k zmanjševanju razlik v gospodarskem in socialnem razvoju držav članic. Predlogi za izrazito zmanjšanje obsega proračuna EU lahko na dolgi rok vodijo k oslabitvi EU, čemur Slovenija močno nasprotuje.

V naslednjem letu in pol je treba tudi izboljšati komunikacijo z državljani EU in njihovo sodelovanje v odločanju o zadevah skupnega pomena. Pri tem morajo biti v ospredju pričakovanja državljanov, zlasti glede rasti in delovnih mest ter varnosti. Njihovo zaupanje v Evropsko unijo se bo okrepilo tudi z boljšo pravno ureditvijo, katere cilj je poenostavitev življenja in poslovanja. Slovenija izrecno podpira to načelno usmeritev naslednjih treh predsedujočih držav, saj je ključna za krepitev evropske identitete državljanov EU in skupnostne zavesti, ki daje demokratično legitimnost institucionalnim odločitvam.

V postopku priprave je Strategija razvoja Slovenije 2030, katere strateške usmeritve sovpadajo z usmeritvami EU za prihodnost. Po sprejetju strategije jih bodo slovenski predstavniki v postopkih odločanja na ravni EU jasno uveljavljali kot naše poglavitne prioritete: vključujoča, odporna in odgovorna družba; učenje za in skozi vse življenje; visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse; ohranjanje zdravega okolja in sonaravno upravljanje z naravnimi viri; visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti javnega upravljanja.

Na mnogih področjih se bo v naslednjem letu in pol nadaljevalo delo iz obdobja prejšnje deklaracije. Na podlagi zavez iz Rimske izjave pa se bo Republika Slovenija pri delovanju v okviru EU prednostno posvetila naslednjim ciljem:

1. Varna Evropa – varna Slovenija

Slovenija si bo prizadevala za okrepitev sposobnosti za takšno Unijo, v kateri se bodo državljani počutili varne, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Zato podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja EU na področju varnosti in obrambe, ki nam bo omogočila učinkovitejše odzivanje na zunanje konflikte in krize ter sodobne grožnje, ki so dodobra spremenili tako mednarodno kot varnostno okolje v EU. Slovenija izpostavlja pomen povezave instrumentov na področju notranje in zunanje varnosti, povečanja učinkovitosti instrumentov, s katerimi razpolagamo, ter sprejemanja kratkoročnih in dolgoročnih politik, ki vključujejo tudi medkulturni dialog, izpostavljajo vlogo izobraževanja itd. V naslednjem obdobju bo pomembno nadaljevanje dela na Evropski agendi za varnost. Posebno pozornost – kar je postalo še bolj očitno po številnih terorističnih napadih – moramo nameniti celostnemu pristopu na področju preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Slovenija bo na področju boja proti terorizmu in širše notranje varnosti, v tej luči pa tudi povezave med terorizmom in organiziranim kriminalom, še naprej posebej dejavna pri ukrepih glede regije Zahodnega Balkana.

Za ohranitev ene ključnih pridobitev, prostega gibanja evropskih državljanov, je treba zagotoviti varne zunanje meje EU, k čemur Slovenija proaktivno prispeva kot odgovorna članica schengenskega območja. Tudi v prihodnje bomo nasprotovali podaljševanju nadzora na notranjih schengenskih mejah in si prizadevali za to, da Komisija pripravi jasnejši okvir, kako se vrniti k polnemu izvajanju schengenske zakonodaje. Za preprečevanje nezakonitih migracij so namreč potrebni učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami EU, izvajanje izravnalnih ukrepov v notranjosti in polna operativna sposobnost evropske mejne in obalne straže.

Čeprav so v tem trenutku v primerjavi z obdobjem prejšnje deklaracije razmere na t. i. zahodnobalkanski migracijski poti dokaj mirne, pa ostajajo razmere na področju migracij še naprej nestabilne in nepredvidljive, zlasti na osrednji sredozemski migracijski poti. Slovenija tudi v tem okviru izpostavlja pomen tesnega sodelovanja EU z državami Zahodnega Balkana in nujnost zagotavljanja podpore in pomoči državam te regije. Tudi v prihodnjem obdobju se bomo odločno zavzemali za skupen odziv in politike EU za učinkovito upravljanje migracij. Gre za kompleksne pojave velikih razsežnosti, s katerimi se bo celotna mednarodna skupnost v prihodnosti še naprej soočala, in EU lahko odgovor nanje išče le s pomočjo pristne solidarnosti. Slovenija zagovarja tudi vključevanje vprašanja migracij v druge politike Unije, kot sta razvojna in humanitarna pomoč. Za učinkovito in dolgoročno reševanje te problematike se je treba osredotočiti na odpravljanje vzrokov migracij, pri čemer je ključno nadaljevanje politike sodelovanja z državami izvora in tranzita. Slovenija se bo še naprej zavzemala tudi za uresničevanje dogovora med EU in Turčijo.

2. Uspešna in trajnostna Evropa / Slovenija

Slovenija se je skupaj z drugimi 26 državami članicami z Rimsko izjavo zavezala razvijati uspešno in trajnostno Evropo. Rast in delovna mesta, trden, povezan in razvijajoč se enotni trg, okrepljena enotna valuta ter dokončanje ekonomske in monetarne unije, skrb za mala in srednja podjetja bodo še naprej v ospredju naših prizadevanj. Celostno se moramo posvetiti strukturnim reformam in krožnemu gospodarstvu pod okriljem evropskega semestra, skrbi za čisto in varno okolje ter boju proti podnebnim spremembam, tudi s pomočjo varne in cenovno dostopne oskrbe z energijo in nizkoogljične, okolju prijazne in zdrave mobilnosti in prevoza.

Enotni evropski trg je eden največjih dosežkov EU in najbolj pomembnih virov gospodarske rasti, kar je bistveno za potrošnike, delavce in podjetja, saj imajo od njega dejanske koristi, zlasti izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev.

Slovenija je zagovornica krepitve notranjega in povezanega digitalnega trga EU. K štirim uveljavljenim svoboščinam prostega pretoka bi bilo treba dodati še novo, in sicer prost pretok podatkov. Vzpostaviti bo treba sodobno digitalno infrastrukturo, omogočiti inovacije in dostop do širokopasovnih povezav za vse državljane EU ter gospodarske subjekte. Pomemben element notranjega trga je tudi energetska unija. Slovenija si bo prizadevala, da bodo v procesu njenega izoblikovanja še naprej imeli osrednjo vlogo popolna integracija notranjega energetskega trga, ambiciozni podnebno-energetski cilji in zagotavljanje energetske varnosti.

Tudi izvajanje investicijskega načrta za Evropo in spodbujanje naložb ostajata ključnega pomena. Proračun Evropske unije je temeljno orodje v tem okviru. Pametne naložbe v človeški kapital in čezmejno infrastrukturo, vključno z digitalnim sektorjem, prometom in energijo, bodo v skladu s Paktom stabilnosti in rasti naša prednostna naloga tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju.

Predsedstva bodo nadaljevala razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU). Slovenija je naklonjena ukrepom za poglabljanje integracije EMU, ki prispevajo k večji stabilnosti evrskega območja. Tudi sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo prizadevanja za dokončno vzpostavitev vseh elementov za učinkovito delovanje bančne unije in si bomo še naprej prizadevali izvajati vse potrebno za njeno uspešno delovanje. Pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov si bo Slovenija prizadevala za ustrezno upoštevanje tudi manjših oziroma manj razvitih kapitalskih trgov. Ustvariti je treba več možnosti in varnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem.

Evropska kmetijska in ribiška politika s svojimi instrumenti prispevata k doseganju ciljev glede zagotavljanja delovnih mest, rasti naložb in delovanja enotnega trga, pa tudi k ohranitvi razvoja podeželja in obmorskih območij, zagotavljanju proizvodnje varne in kakovostne hrane ter delovanju celotnih preskrbnih verig. Pomembni sta tudi za varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Slovenija si bo zato prizadevala za nadgradnjo obeh obstoječih politik s posebnim poudarkom na večji ciljni naravnanosti in poenostavitvah ter izboljšanju učinkovitosti, pri čemer je treba upoštevati specifične razmere v posameznih državah članicah. Čeprav na ravni EU ni skupne gozdarske politike, si bo Slovenija prizadevala za upoštevanje trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi na področju okolja in podnebnih sprememb ter pri spodbujanju krožnega gospodarstva.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja, h kateremu se je zavezala Evropska unija, prispeva tudi k njeni mednarodni kredibilnosti. Okoljska dimenzija trajnostnega razvoja, zlasti sonaravno upravljanje z naravnimi viri, je pomemben razvojni cilj Slovenije. V tem duhu bomo po napovedi ZDA glede odstopa od Pariškega podnebnega sporazuma zagovarjali vodilno vlogo EU v boju proti podnebnim spremembam. EU mora okrepiti obstoječa partnerstva in si prizadevati za sklenitev novih zavezništev, da bomo lahko kos enemu največjih izzivov naše dobe, od katerega je odvisna prihodnost celega planeta.

Zelo pomembno je, da gospodarstvo in varstvo okolja obravnavamo skupaj, s čimer bomo lahko preprečili, da bi se eno razvijalo na škodo drugega. Vse prepogosto smo priča temu, da gospodarstveniki in okoljevarstveniki drug drugega vidijo kot oviro, navzkrižje interesov pa preprečuje nujen razvoj obeh.

3. Socialna Evropa – socialna Slovenija

Ključnega pomena je postaviti v ospredje sistemskih prizadevanj posameznika, z vsemi njegovimi potrebami na področju izobraževanja, kulture, dela, zdravja in socialne varnosti. V času krize je bil prepogosto obravnavan predvsem kot davkoplačevalec, na plečih katerega so se z varčevalnimi ukrepi reševale napake institucionalnega in gospodarskega upravljanja.

Slovenija se zavzema za Unijo, ki bo kljub različnosti nacionalnih sistemov upoštevala ključno vlogo socialnih partnerjev; Unijo, ki bo spodbujala enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse; Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini; Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini; Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost ter medkulturni dialog. Posebno pozornost moramo nameniti boju proti nestrpnosti, rasizmu in vsem oblikam sovražnega govora.

4. Močnejša Evropa na svetovnem prizorišču

Slovenija bo z namenom krepitve pomena Evrope kot branika demokratičnih pridobitev na svetovnem prizorišču še naprej dejavna pri uresničevanju Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU. Strategija je dober okvir za zunanje delovanje EU kot globalnega akterja in opredeljuje celosten pristop do sodobnih izzivov in groženj. Pri izvajanju strategije Slovenija posebno pozornost posveča dejavnostim za spodbujanje stabilnosti in razvoja v soseščini EU. Zavzema se za krepitev proaktivnega in preventivnega delovanja EU glede nezakonitih migracij, radikalizacije in terorizma, krepitev regionalnega sodelovanja, zagotavljanje človekove varnosti in spoštovanje človekovih pravic ter usklajen odziv na čeznacionalne grožnje. Zagotavljanje varnosti EU, njenih meja in sosedstva tako ostaja naša prednostna usmeritev. Pri tem podpiramo tesnejše sodelovanje med EU in zvezo NATO, s poudarkom na komplementarnosti njunega delovanja.

Slovenija opozarja na velik pomen širitvene strategije EU, v kateri je bistven poudarek na vzpostavitvi demokratičnih temeljev za uspešen razvoj držav, ki želijo postati članice EU. Države Zahodnega Balkana bomo še naprej podpirali pri njihovem približevanju EU, tako dvostransko kot v okviru projektov EU. Pri sooblikovanju politik EU bomo zlasti dejavni pri horizontalnih in regionalnih temah, ki so v strateškem interesu Slovenije.

V skladu z ambicioznostjo in usmeritvami globalne strategije EU Slovenija meni, da mora biti EU sposobna pravočasnega ukrepanja, preprečevanja konfliktov in mirovnega posredovanja na mednarodnem prizorišču, upoštevajoč določbe Lizbonske pogodbe in Ustanovne listine OZN.

Na področju skupne trgovinske politike Slovenija izpostavlja odgovornost EU pri oblikovanju svetovnih pravil in standardov ter krepitev vloge EU kot odločilne članice Svetovne trgovinske organizacije in verodostojnega partnerja v globalnem okolju. Priznava prispevek instrumentov skupne trgovinske politike EU h gospodarski rasti in zaposlovanju, a samo pod pogojem, da hkrati ohranjajo visoko raven standardov EU, kot so socialne in delavske pravice, varovanje zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, trajnostni razvoj, pravica do urejanja v javnem interesu, ohranitev naravnih virov, človekove pravice, poštena in etična trgovina, uravnoteženo reševanje sporov med državo in investitorjem v skladu s pogodbami EU in mednarodnim pravom. Zavzemali se bomo tudi za ukrepe in mehanizme za blaženje negativnih učinkov globalizacije. Velikega pomena je tudi večja preglednost trgovinske politike, tako med institucijami EU in na globalni ravni, pa tudi v razmerju do deležnikov in državljanov.

PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V INSTITUCIJAH EU V OBDOBJU JULIJ 2017–DECEMBER 2018

Horizontalne zadeve

Razprava o prihodnosti EU

Ambicija procesa je politični razmislek o nadaljnjih reformah na podlagi izvajanja Strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je potrdil Evropski svet v juniju 2014, ter skupne izjave in časovnice, sprejete na zasedanju septembra 2016 v Bratislavi. Na teh dveh podlagah so voditelji 27 držav članic 25. marca 2017 v Rimu ob proslavitvi 60. obletnice Rimske pogodbe sprejeli Rimsko izjavo, ki začrtuje cilje za obdobje desetih let:

-

varna Evropa (zagotoviti varnost državljanov, prosto gibanje, zaščititi zunanje meje, učinkovito in človečno upravljanje z migracijami v skladu z mednarodnimi normami, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu);

-

uspešna in trajnostna Evropa (obsežen in razvijajoč se enotni trg ter stabilna in še okrepljena enotna valuta kot podlaga za rast, konkurenčnost, inovacije, izmenjave; vzdržna rast preko investicij, strukturnih reform in dokončanja EMU; ekonomska konvergenca med članicami; varnost energetske preskrbe, ki je okoljsko varna in čista);

-

socialna Evropa (promocija ekonomskega in socialnega napredka, kohezije in konvergence, upoštevajoč različnost socialnih modelov in ključno vlogo socialnih partnerjev; promocija enakosti spolov, pravic in enakih možnosti za vse; boj proti diskriminaciji, izključenosti in revščini; mladim nuditi najboljšo izobrazbo in usposabljanje ter študij in delovna mesta po vsej celini; ohranjanje kulturne raznolikosti in kulturne dediščine);

-

močnejša Evropa na svetovnem prizorišču (gradnja novih partnerstev, promocija stabilnosti in prosperitete v bližnji soseščini EU na Vzhodu in Jugu, pa tudi na Bližnjem vzhodu, v Afriki ter globalno; pripravljenost prevzeti več odgovornosti in prispevati k bolj povezani obrambni industriji, zaveza h krepitvi skupne varnosti in obrambe, zagotavljanju komplementarnosti in izogibanju podvajanja z NATO; ščititi multilateralni red, temelječ na pravilih; ponos na svoje vrednote, zaščita državljanov, promocija proste in pravične mednarodne trgovine ter pozitivna globalna podnebna politika).

Za Slovenijo je Rimska izjava dober dokument. Osredotoča se na prave odgovore glede na izzive, ki so pred nami. Že sedaj Slovenija sodeluje v vseh vzpostavljenih oblikah tesnejšega sodelovanja EU, kot so območje evra, schengensko območje ali različni primeri okrepljenega sodelovanja.

Evropska komisija je pred 60. obletnico Rimske pogodbe pripravila Belo knjigo o prihodnosti Evrope, v kateri je predstavila pet možnih scenarijev razvoja EU. Na podlagi Bele knjige nastajajo podrobnejši dokumenti za razmislek na petih področjih: glede socialne dimenzije EU, o poglabljanju EMU, dokument na temo globalizacije, dokument glede prihodnosti evropske obrambe in glede prihodnjega financiranja EU. V novembru 2017 bo v Stockholmu potekal socialni vrh, v decembru 2017 pa naj bi Evropski svet sprejel sklepe glede prihodnosti EU.

Predstavljenih je bilo pet možnih scenarijev razvoja EU:

1.

Tako kot doslej: EU se osredotoči na izvajanje programa reform v skladu s prioritetami iz Bratislave – migracije, varnost, rast in delovna mesta, mladi, a ob vseh izzivih, s katerimi smo soočeni, nimamo ambicije po še bolj enotnem in še bolje koordiniranem delovanju. To torej pomeni krepitev notranjega trga, sprejem manjših ukrepov na področju bančne unije in unije kapitalskih trgov, reformo sistema nadzora nad državnimi pomočmi, krepitev dejavnosti na področju boja proti terorizmu, krepitev sodelovanja na področju obrambe (raziskave, ukrepi za razvoj obrambne industrije, javna naročila), krepitev sodelovanja na področju Skupne evropske obalne in mejne straže (varovanje zunanjih meja ostaja pristojnost članic), aktivno vlogo EU na globalni ravni glede vprašanj podnebnih sprememb, finančne stabilnosti in trajnostnega razvoja ter sklepanje trgovinskih sporazumov z Japonsko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Latinsko Ameriko.

2.

Samo enotni trg: EU se postopoma znova osredotoči na enotni trg in postopoma opusti ambicije po koordiniranem in skupnem, enotnem delovanju na ostalih področjih. Pri tem se zato ohranjajo razlike pri standardih na področju okolja, varstva potrošnikov in delavskih in socialnih pravic; prost pretok delavcev in oseb ne bi bil zagotovljen v celoti, povečali bi se pregledi na notranjih mejah EU, migracije in nekateri vidiki zunanjih odnosov bi bili prepuščeni bilateralnemu sodelovanju, EU ne bi več predstavljala držav članic v mednarodnih pogajanjih.

3.

Tisti, ki hočejo več, storijo več: EU omogoči tistim državam članicam, ki to želijo, da na določenih področjih skupaj storijo več. Poglobljeno sodelovanje ostane znotraj institucionalnega okvira EU z možnostjo, da se ostale države članice vključijo v kasnejši fazi. Takšno sodelovanje bi lahko potekalo med drugim na področju obrambe, notranje varnosti (krepitev sodelovanja na področju policijskih in obveščevalnih zadev, okrepljena vloga Evropskega javnega tožilca pri preiskovanju pranja denarja, prevar in tihotapljenja, oblikovanje unije na področju civilno-pravnih zadev) ter na področju ekonomske in monetarne unije (poglobitev sodelovanja na področju obdavčenja, socialnih zadev in industrijske politike).

4.

Storiti manj, a učinkoviteje: EU se osredotoči na izbrane politike, kjer stori več in hitreje, na drugih področjih pa je manj dejavna. Sodelovanje se okrepi denimo na področjih raziskav in inovacij, varnosti (ustanovitev Evropske agencije za boj proti terorizmu), varovanja zunanjih meja (evropska mejna in obalna straža prevzame nadzor pri upravljanju zunanjih meja), azila (vse prošnje za azil obravnava Evropska agencija za azil), obrambe in mednarodne trgovine. Na področjih, kjer naj bi bila evropska dodana vrednost manjša, pa EU zmanjša ali opusti delovanje: regionalna politika, zdravje, zaposlovanje in socialna politika. Skupni standardi na področjih okolja, varnosti in zdravja pri delu ter varstva potrošnikov se znižajo na najnižji skupni imenovalec.

5.

Storiti veliko več skupaj: EU se odloči, da bo skupaj storila veliko več na vseh področjih. To pomeni denimo harmonizacijo standardov in dokončanje notranjega trga na področju storitev, energije in digitalnih storitev, dokončanje ekonomske in monetarne unije, kot je to predvideno v poročilu petih predsednikov, vzpostavi se Evropska obrambna unija, ki je komplementarna z Natom, Evropski parlament dobi zadnjo besedo pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Slovenija ocenjuje, da je Komisija pripravila dobro podlago za razpravo o možnih poteh razvoja EU. Pri tem ni a priori izključila nobene možnosti, kar pomeni, da se bodo v razpravi lahko ocenili vsi vidiki posameznih scenarijev. Ocenjujemo, da so predlagani scenariji dovolj široko zastavljeni, da je, z izjemo scenarija, po katerem bi se EU osredotočila le na notranji trg, mogoče kombinirati posamezne elemente iz predlaganih opcij.

Scenarij, po katerem bi se ohranil status quo v danih razmerah v svetu in znotraj EU, po našem mnenju dolgoročno ni vzdržen. Strinjamo se, da mora EU na kratki rok izvesti dogovore na področjih migracij, rasti in zaposlovanja, varnosti in mladih. Vendar pa je to zgolj prvi korak, za dolgoročnejše reševanje izzivov migracij, globalizacije, varnosti pa bo potrebna nadaljnja integracija EU. Scenarij, po katerem bi se EU osredotočila izključno samo na notranji trg, za Slovenijo ni sprejemljiv. Nadaljnja integracija na vseh področjih pa bo verjetno kratkoročno politično težko izvedljiva. Kljub temu jo je treba ohraniti na agendi in o njej opraviti odprto razpravo, saj pomeni dolgoročno vizijo Evropske unije, kakršni je Slovenija naklonjena.

Scenarij Evrope več hitrosti je potencialno lahko izhod v sili in politično lažje uresničljiv, če se EU27 ne bi mogla dogovoriti za nadaljnjo integracijo na vseh področjih. Pri tem je pomembno, da taka izbira ne vodi v fragmentacijo politik in prava EU, da omogoča sodelovanje vsem državam članicam, ki to želijo in zmorejo, ter da se odvija v okviru obstoječega institucionalnega okvira. Slovenija vidi takšno obliko sodelovanja predvsem kot instrument za opredelitev jasne vizije in poti naprej za celotno EU27.

Scenarij, po katerem bi se EU osredotočila na najbolj bistvene prioritete, po mnenju Slovenije vsebuje določene pasti. Nismo naklonjeni idejam o opustitvi določenih politik, kot je npr. regionalna politika, ki je za Slovenijo izrednega pomena. Prav tako nismo naklonjeni zmanjševanju standardov na področjih okolja, varstva potrošnikov ali socialnih zadev, do česar bi takšen scenarij morebiti lahko pripeljal. Ne glede na to pa ocenjujemo, da je Komisija v svojem predlogu identificirala prava področja, na katera bi se morala EU v prihodnosti osredotočiti, a to ne bi smelo potekati na račun ostalih politik EU.

Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije

Državljani Združenega kraljestva so 23. junija 2016 na referendumu izglasovali izstop iz EU. Skladno s tem je predsednica vlade Theresa May v imenu Združenega kraljestva 29. marca 2017 sprožila 50. člen Pogodbe o EU in Evropski svet uradno obvestila o nameri Združenega kraljestva za izstop iz EU. Na zasedanju Evropskega sveta EU27 29. aprila 2017 so bile sprejete pogajalske smernice, ki skupaj s pogajalskimi direktivami, ki jih je Svet za splošne zadeve sprejel na zasedanju 22. maja, tvorijo paket pogajalskih stališč EU za pogajanja.

Pogajanja bodo predvidoma trajala dve leti – dveletni časovni okvir za izstop Združenega kraljestva, kot ga predpostavlja 50. člen Pogodbe o EU, se izteče 29. marca 2019. V prvi fazi pogajanj o izstopu bodo obravnavana predvsem vprašanja pravic državljanov, finančne poravnave in meja. Šele ko bo na teh področjih dosežen zadosten napredek, o čemer bo presojal Evropski svet, se bo lahko začela druga faza pogajanj, ki bo namenjena pogovorom o elementih sporazuma o prihodnjem odnosu med EU in Združenim kraljestvom. Sporazum o novem odnosu bo lahko dokončno usklajen in sklenjen šele takrat, ko bo Združeno kraljestvo že izstopilo in bo v odnosu do EU imelo status tretje države.

Slovenija si bo v celotnem procesu pogajanj prizadevala, da se ohrani enotnost 27 držav članic do Združenega kraljestva. Posebno pozornost bo namenila ohranitvi pravic in statusa slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu. Ključni interes Slovenije v pogajanjih pa bo, da izstop Združenega kraljestva iz EU v čim manjši meri vpliva na trenutni večletni finančni okvir 2014–2020.

Za Slovenijo bo tudi pomembno, da se z Združenim kraljestvom ohrani čim tesnejše sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), na področju raziskav in na področju varnosti. Na preostalih področjih pogajanj se bo Slovenija zavzemala za čim bolj omejene finančne posledice (omenjeno velja npr. za spremembo okoljskih in podnebnih ciljev, trgovinskih kvot in ostalih področij, kjer bodo morala biti pravila EU za 27 držav članic prilagojena zaradi izstopa Združenega kraljestva). Upoštevajoč na najvišji ravni dogovorjene pogajalske smernice EU bo v pogajanjih za Slovenijo prav tako ključno, da imajo sporazum o novem odnosu pa tudi morebitna prehodna obdobja čim manj negativnih učinkov na obstoječe trgovinsko in naložbeno sodelovanje med Slovenijo in Združenim kraljestvom ter na slovenske potrošnike in podjetja, ki sodelujejo z Združenim kraljestvom.

Strategija EU 2020 in evropski semester

Evropski semester se bo še naprej osredotočal na nujne ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za uresničitev najpomembnejših prioritet, sprejetih na ravni EU: naložbe, zdrave javne finance in strukturne reforme. V tem okviru so tudi priporočila o ekonomski politiki območja evra za leto 2017 usmerjena v spodbujanje izboljšanja produktivnosti, krepitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti, sprejemanje reform za povečanje zaposlenosti, sprejem sporazuma za skupni evropski sistem zavarovanja vlog in spodbujanje dejavnosti za dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU). Na podlagi poročil o posameznih državah, ki se sprejemajo vsako leto februarja, Komisija v mesecu maju pripravlja priporočila za posamezne države.

Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v procesu evropskega semestra, tudi s pravočasnim odzivom na poročilo o Sloveniji s pripravo Nacionalnega reformnega programa (NRP), Programa stabilnosti v mesecu maju in Osnutkom proračunskega načrta v mesecu novembru. Prav tako bo preučila prejeta priporočila Komisije in jih smiselno upoštevala pri pripravi vsakoletnega državnega proračuna. Sprejela in izvajala bo ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in pritiska na javni dolg.

Investicije za rast in delovna mesta

Komisija si na podlagi začetnega uspeha naložbenega načrta za Evropo prizadeva podvojiti trajanje in finančno zmogljivost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), zato je sredi septembra 2016 pripravila predlog sprememb za t. i. EFSI 2.0. Glede na to, da je bil prvotni sklad odobren v rekordnem času štirih mesecev in pol, se pričakuje, da bosta Evropski parlament in Svet pravočasno dosegla dogovor o razširitvi ter okrepitvi sklada, s čimer se bo okrepila trajnost naložb. Predvidoma v drugi polovici 2017 bodo potekali trialogi, tako da bi t. i. EFSI 2.0 lahko začel delovati pred koncem leta 2017.

Slovenija je podprla prvotni predlog Evropske komisije v zvezi s podaljšanjem, povečanjem obsega in širitvijo nabora področij sklada EFSI ter njegovo uskladitev z obdobjem večletnega finančnega okvira (do leta 2020). Ob tem smo tudi menili, da je treba zagotoviti čim bolj enakomerno udeležbo projektov iz vseh držav članic pri delovanju sklada EFSI, tudi iz članic z manj razvitimi finančnimi trgi. Skladno s tem smo opozorili, da bi bilo za indikativno geografsko razpršenost in omejitev koncentracije treba definirati primerne cilje. Zavzeli smo se za to, da se pri podpori projektov v okviru EFSI upošteva načelo dodatnosti, predvsem z zagotavljanjem podpore tistim projektom, ki drugače ne bi bili realizirani, jasnejših kriterijev izbire, večje transparentnosti v procesu izbire projektov oziroma izbora ekonomsko vzdržnih in drugače kakovostnih projektov. Tudi v naslednjem obdobju bomo skrbno spremljali, ali se trendi iz naših zahtev izboljšujejo.

Komisija je po zgledu uspešnosti EFSI predstavila tudi načrt za zunanje naložbe v Afriki in sosedstvu EU (Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za trajnostni razvoj – EFSD – in vzpostavitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD), da bi obravnavala nekatere temeljne vzroke migracij in spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest ter trajnostno rast v teh regijah.

Slovenija načeloma podpira načrt za zunanje naložbe v Afriki in sosedstvu EU. V zakonodajnem postopku si bo prizadevala za zagotovitev komplementarnosti predlaganih instrumentov z drugimi instrumenti na ravni EU, za jasnost upravljanja z ustrezno vlogo vseh držav članic EU, za ustrezno vlogo Evropske investicijske banke, za močnejšo vlogo bančnih institucij, ki delujejo s pooblastilom držav članic EU, in za ustrezno dostopnost jamstev mikro, malim in srednje velikim podjetjem.

Kohezijska politika

Osrednji poudarek na področju kohezijske politike bo v letih 2017 in 2018 nadaljevanje čim uspešnejšega in učinkovitejšega izvajanju programov na prednostnih področjih Operativnega programa 2014–2020.

Tudi v letih 2017 in 2018 bo ena pomembnejših skupnih nalog poenostavitev izvajanja kohezijske politike. Slovenija je bila vseskozi velika zagovornica nadaljnjih poenostavitev postopkov koriščenja sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF), saj je le tako mogoče zagotoviti vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ter obenem uspešno in učinkovito črpanje teh sredstev. Ob upoštevanju deljenega upravljanja morajo dogovorjene poenostavitve veljati enako za vse, predvsem pa morajo zagotavljati gotovost, tako končnim prejemnikom in izvajalcem kot tudi lokalnim, regijskim in državnim organom, ki so vključeni v proces.

Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) bodo tudi v letu 2017 in 2018 usmerjeni v izbor in izvajanje odobrenih projektov na ravni posameznih programov. Ključnega pomena v obeh letih bo še povečati prepoznavnost in dodano vrednost programov ETS in stremeti k doseganju kakovostnih in trajnostnih rezultatov na ravni projektov. Ob upoštevanju, da so vse slovenske regije (12 razvojnih regij na ravni NUTS III) upravičene do programov čezmejnega sodelovanja, nadpovprečne uspešnosti slovenskih partnerjev v programih transnacionalnega sodelovanja ter da programi ETS dejansko prispevajo k integracijskemu procesu znotraj EU in h graditvi evropske identitete, si bo Slovenija na ravni EU še naprej prizadevala za povečanje teže programov ETS po letu 2020.

Makroregionalne strategije EU

Slovenija je na podlagi sklepov Evropskega sveta edina država, ki je s celotnim ozemljem vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij EU: Podonavske (EUSDR), Jadransko-jonske (EUSAIR) in Alpske (EUSALP).

Slovenija je prepoznala svoj interes v okviru makroregionalnih strategij; udejanja ga z vodenjem področij in vodilno vlogo pri usklajevanju stališč med državami, in sicer na področju mednarodnih prometnih tokov in njihovega razvoja v Podonavju, na področju institucionalne krepitve in sodelovanja, predvsem z državami Zahodnega Balkana, pri izkoriščanju potenciala morja z zaledjem v Jadransko-jonski regiji, v ekološki povezanosti alpskega prostora ter pri podpori in usmerjanju izvajanja Strategije EU za jadransko-jonsko regijo. Vlogo koordinatorja prednostne usmeritve 10 v okviru Podonavske strategije – institucionalna krepitev – je januarja 2017 prevzel Center za evropsko prihodnost (CEP).

V letu 2016 je Slovenija predsedovala Strategiji EU za alpsko regijo in v tem okviru promovirala sinergije in pridobljene izkušnje iz podonavske in jadransko-jonske makroregije. Organizirala je več mednarodnih dogodkov, na katerih je predstavila rezultate predsedovanja ter priporočila Slovenije, ki so bila posredovana institucijam EU in deležnikom širše regije. Priporočila so dolgoročni procesi, ki se bodo odvijali v prihodnje:

1.

EUSALP kot testno območje za zeleno infrastrukturo;

2.

EUSALP kot laboratorij poglobljenega vključevanja deležnikov in civilne družbe;

3.

vzpostavitev parlamentarne dimenzije EUSALP s sočasno vključitvijo mladih in

4.

vzpostavitev enovitega horizontalnega stebra na temo medijev in komunikacije za vse štiri obstoječe makroregionalne strategije (načrtovana konferenca na slovenski obali, september 2017).

Makroregionalne strategije ponujajo sistem večnivojskega upravljanja, ki lahko približa izvajanje politik EU prebivalcem teh makroregij in omogoči sodelovanje in soočanje z aktualnimi izzivi, kot so migracije, begunska kriza. Potencial makroregionalnih strategij bi moral postati vidnejši in biti usklajen s sistemom financiranja preko celotnega proračuna EU, ne le kohezijske politike. Makroregionalne dejavnosti namreč presegajo nacionalne dogovore na številnih področjih (gospodarstvo, infrastruktura, energetika, turizem), zato je treba makroregionalne strategije obravnavati sočasno z razpravo o politikah EU in večletnem finančnem okviru po letu 2020.

Institucionalne zadeve

Potem ko je 13. aprila 2016 začel veljati Medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju med Svetom EU, Komisijo in Evropskim parlamentom, poteka uspešno sodelovanje na področju zakonodajnega načrtovanja tudi z aktivno udeležbo Sveta. S skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah za leto 2017 so bile potrjene skupne zaveze o sodelovanju treh institucij pri soočanju s ključnimi izzivi EU. Slovenija meni, da je treba nadaljevati z delom v duhu okrepljenega medinstitucionalnega sodelovanja in institucionalne enotnosti pri uresničevanju skupnih ciljev. Pomembni so osredotočenost na izvajanje ključnih prednostnih nalog, transparentnost in zagotavljanje konkretnih rezultatov predvsem z vidika izboljšanja zakonodajnega okolja in s tem pozitivnega vpliva na konkurenčnost in krepitev enotnega trga.

V okviru programa REFIT Slovenija podpira doslednejšo uporabo presoje vplivov v Svetu in Evropskem parlamentu, odpravo zakonodajnih bremen, povečanje preglednosti zakonodajnega postopka v vseh treh institucijah EU ter posvetovanje z javnostjo skozi celoten zakonodajni proces ob vključevanju strokovnega znanja civilne družbe, kar lahko vpliva na boljšo kakovost zakonodaje. Z vidika boljše zakonodaje je v okviru priprave predpisov na ravni EU treba posebno pozornost nameniti načinu, kako predpise EU izvajati učinkovito in z upravnega vidika čim bolj enostavno, tako da za posamezne ravni upravljanja pri izvajanju ne bo prihajalo do nepotrebnih stroškov in porabe virov. Nov pristop Komisije, ki poziva k usmeritvi pozornosti na izvajanje ter hitrejšo odzivnost pri nepravilnem izvajanju oziroma pri nepravilnem prenosu zakonodaje EU, je opredeljen v Sporočilu Komisije – Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov. Slovenija k zagotavljanju rezultatov v okviru programa REFIT prispeva tudi v okviru Urbane agende za EU, kjer z aktivno udeležbo slovenskih predstavnikov državne, regionalne in lokalne ravni sodeluje pri oblikovanju priporočil Svetu in Evropskemu parlamentu na področju "boljše zakonodaje", "boljšega financiranja" in ?boljše izmenjave znanj".

Zagovarjamo tudi večjo vlogo nacionalnih parlamentov pri obravnavi zadev EU, vključno z makroekonomskim področjem (evropski semester). Nacionalni parlamenti so varuhi načela subsidiarnosti in zagotavljajo večjo uveljavitev načela demokratične odgovornosti in legitimnosti. Pri pripravi zakonodajnih pobud lahko njihova vključitev že v začetni fazi prispeva k izboljšanemu sprejemanju ter enostavnejšemu prenosu in uporabi končnih predpisov.

Slovenija pozdravlja zavezo Komisije k temeljitemu pregledu načel sorazmernosti in subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih. Še naprej bo zagovarjala stališče, da je treba pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način, v zakonodajnih postopkih pa se mora določiti delegiranim pooblastilom jasen okvir, skladno z 290. členom Pogodbe o delovanju EU.

Svet bo nadaljeval z obravnavo Predloga Evropskega parlamenta za reformo evropske volilne zakonodaje, katerega namen je povečanje demokratične in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev, krepitev koncepta državljanstva Unije, čim bolj enaka volilna pravica in čim večja udeležba državljanov Unije na volitvah. Cilj je, da bi nova ureditev veljala že za naslednje volitve v Evropski parlament leta 2019. Gre za politično občutljiv dosje, za sprejem katerega so potrebni soglasje Sveta in ratifikacije v nacionalnih parlamentih, v nekaterih državah tudi referendum. V pogajanjih so bili izpostavljeni pomen spoštovanja načela subsidiarnosti, nevarnost prevelikega poseganja v nacionalne ureditve in dvom o smiselnosti harmonizacije postopkov. Slovenija bo še naprej podpirala prizadevanja predsedstev za iskanje kompromisov in pravočasno dosego dogovora. Večina predlaganih določb v glavnem ne prinaša bistvenega odstopanja od veljavne ureditve volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, naše pripombe glede uskladitve rokov za končno vzpostavitev volilnih imenikov in za izmenjavo informacij med državami članicami so bile ustrezno upoštevane. Prav tako pričakujemo, da bodo v pogajanjih s Parlamentom upoštevana stališča Sveta, da so predlogi glede vzpostavitve enotnega volilnega okrožja, imenovanja kandidatov za predsednika Komisije s strani evropskih političnih strank, določitve volilnega obdobja s strani Parlamenta in izvedbenih ukrepov nesprejemljivi.

Evropska komisija je 28. septembra 2016 predstavila Predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru preglednosti, ki naj bi vzpostavil zanesljiv sistem za zagotavljanje preglednosti pri dejavnostih lobiranja, pri katerem bi po novem sodeloval tudi Svet EU. V skladu s predlogom bi bila srečanja z nosilci odločanja iz vseh treh institucij pogojena s predhodno registracijo v registru za preglednost. Kljub mnenju pravne službe Sveta, da spada urejanje stikov predstavnikov interesnih organizacij z organi držav članic v izrecno nacionalno pristojnost, kar je odprlo resno vprašanje smiselnosti vključenosti Sveta v medinstitucionalni sporazum, se pričakuje nadaljnje iskanje rešitev za dosego dogovora. Slovenija vseskozi podpira prizadevanja, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal preglednejši in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja v EU. Zato podpiramo predlagano pot naprej v obliki dveh pravnih instrumentov: medinstitucionalnega sporazuma med tremi institucijami za dele, ki bi bili v skupni pristojnosti, in ločenega sklepa Sveta, ki bo določil, na kakšen način lahko Svet sodeluje v registru. Slovenija se tako pridružuje tudi stališčem skupine podobno mislečih držav (Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje preglednosti v EU.

V skladu s Sklepom Evropskega sveta iz leta 2013 o sestavi Evropskega parlamenta se v prihajajočem 18-mesečnem obdobju pričakuje tudi obravnava pobude o sestavi Evropskega parlamenta, ki naj bi vzpostavila trajen sistem za dodelitev poslanskih sedežev na objektiven, pravičen in pregleden način pred vsakimi volitvami, z upoštevanjem načela upadajoče proporcionalnosti in demografskih sprememb prebivalstva v državah članicah ter spoštovanjem institucionalnega ravnovesja. Osnovni okvir ostajajo določbe Lizbonske pogodbe. V luči izstopa Združenega kraljestva iz EU se je odprlo tudi vprašanje izpraznjenih 73 poslanskih sedežev Združenega kraljestva. V interesu Slovenije je predvsem to, da v novem Sklepu o sestavi Evropskega parlamenta ohrani najmanj enako število poslancev (8). Slovenija je naklonjena ideji, da se del izpraznjenih sedežev razdeli za potrebne prilagoditve. Na ta način se bodo potrebne prilagoditve v smislu dodatnih sedežev za nekatere države članice lahko izvedle brez poseganja v obstoječe število sedežev pri drugih članicah, kar je politično najbolj smotrno. Poleg tega bi se preostali izpraznjeni sedeži lahko uporabili za prihodnje širitve EU z državami Zahodnega Balkana, ne da bi bile potrebne spremembe Pogodb EU. Slovenija ni naklonjena ideji, da bi se izpraznjeni poslanski sedeži uporabili za vzpostavitev enotnega volilnega okrožja in transnacionalnih list.

Slovenija je prepričana, da si področje človekovih pravic, demokracije in pravne države zasluži posebno obravnavo, zato podpira razpravo o nadzoru in krepitvi spoštovanja vladavine prava in ostalih vrednot iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji in razpravo med državami članicami na tem področju. Pri tem se zavzema za uporabo obstoječih instrumentov v okviru veljavnih pogodb ter nasprotuje vsakršni diskriminatorni obravnavi. Ob tem podpira močnejše angažiranje Sveta in tudi vključitev strokovnih analiz in prispevkov drugih institucij EU (npr. Evropske komisije), mednarodnih organizacij (npr. Sveta Evrope) in ekspertize s področja vladavine prava (npr. Agencije EU za temeljne pravice), ki so lahko pomembna informacija za razpravo med članicami EU.

Naslednja tri predsedstva so si v svojem skupnem programu za naslednje 18-mesečno obdobje zadala nalogo izboljšati komunikacijo z državljani EU in njihovo sodelovanje v odločanju o zadevah skupnega pomena. Slovenija izrecno podpira to načelno usmeritev naslednjih treh predsedujočih držav, saj je ključna za krepitev evropske identitete državljanov EU in skupnostne zavesti, ki daje demokratično legitimnost institucionalnim prizadevanjem za boljšo prihodnost EU.

MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA

Poglobitev ekonomske in monetarne unije

Razprava o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU) se odvija že od začetka gospodarske in finančne krize, bolj intenzivno pa od sredine leta 2015, ko je bilo objavljeno poročilo petih predsednikov o dokončanju EMU. Ponovni zagon dobiva tematika v okviru širše razprave o prihodnosti EU z objavo Bele knjige o prihodnosti Evrope 1. marca 2017.

Kar zadeva EMU, možni scenariji, ki so vključeni v to belo knjigo, obsegajo: sedanjo prakso postopnega napredka (scenarij 1), manjše spremembe (scenarij 2), okrepljeno sodelovanje (scenarij 3), utrjevanje EMU z manjšimi in učinkovitejšimi spremembami (scenarij 4) ali premik v smeri prave EMU (scenarij 5).

Scenarij 1 predvideva postopni napredek na podlagi sedanjega okvira nadzora, temelječega na pravilih in obstoječih predlogih za izboljšanje upravljanja v okviru evropskega semestra. Poleg tega predvideva dokončanje bančne unije in vzpostavitev gradnikov za unijo kapitalskih trgov, ki bi predvsem omogočila učinkovitejšo delitev zasebnih tveganj za omilitev asimetričnih šokov.

Bela knjiga o prihodnosti Evrope ne ponuja obširne razlage, kaj naj bi pomenil scenarij 2 za prihodnost EMU, navaja samo, da so pomemben vir ranljivosti vedno večja razhajanja in omejeno sodelovanje, ki ogroža enotno valuto in njeno zmožnost odzivanja na morebitno novo finančno krizo.

Scenarij 3 predvideva situacijo, v kateri se skupina držav odloči za poglobitev sodelovanja na posameznih področjih (npr. obdavčitev, standardi). To je sicer mogoče tolmačiti zelo široko, vendar bi lahko pomenilo premik od sistema, temelječega na pravilih, k sistemu, temelječem na institucionalnem usklajevanju politik. Z vidika nemotenega delovanja monetarne unije se zdi verjetno, da bi to zajemalo vsaj približevanje minimalnim standardom pri nekaterih proračunskih vidikih in pri delovanju trga dela. Ta scenarij verjetno predpostavlja večjo usklajenost davčnih stopenj in pravil, poleg dogovorjenih socialnih standardov, ki zagotavljajo varnost za podjetja in prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev. V tem kontekstu scenarij 3 nudi povezavo z evropskim stebrom socialnih pravic.

Glede scenarija 4 bela knjiga predvideva utrditev evrskega območja in zagotavljanje njegove stabilnosti, čeprav je manj jasno, kaj v praksi pomeni "storiti manj, a učinkoviteje". Težko bi rekli, da obstaja veliko možnosti za racionalizacijo politik v evrskem območju, ki je bilo v zadnjih letih revidirano in razširjeno zaradi zaščite finančne stabilnosti in izboljšanja delovanja ekonomske in monetarne unije. Kljub temu bi lahko iskali načine za zmanjšanje kompleksnosti na pravilih temelječega nadzora in ustvarjanje učinkovitejših postopkov odločanja. Lahko bi poskušali tudi okrepiti tržne spodbude in instrumente, da bi spodbudili preudarne nacionalne politike.

Po scenariju 5 bi države članice evrskega območja vzpostavile resnično in poglobljeno EMU po vzoru poročila petih predsednikov, ki temelji na boljšem sodelovanju na fiskalnem, socialnem in davčnem področju, pa tudi na evropskem nadzoru finančnih storitev. Kot v drugih denarnih unijah bi obstajala določena mera javne delitve tveganj z zagotavljanjem finančne podpore s strani EU, ki bi spodbudila gospodarski razvoj in odzive na pretrese na regionalni, sektorski in nacionalni ravni. Javna delitev tveganj bi dopolnjevala zasebno delitev tveganj, ki bi jo zagotavljali dokončana bančna unija in unija kapitalskih trgov. Javna delitev tveganj bi lahko prispevala k številnim pobudam, kot je npr. vlaganje v projekte skupnega pomena, ali k makroekonomski stabilizaciji.

Dne 31. maja 2017 je Evropska komisija opredelila možne nadaljnje korake v smeri poglobitve evropske ekonomske in monetarne unije. Razmislek je poziv vsem deležnikom, naj v okviru širše razprave o prihodnosti Evrope izrazijo svoje poglede o prihodnosti ekonomske in monetarne unije. Komisija predlaga, da bi pot naprej vključevala ukrepe na treh ključnih področjih:

1.

Dokončanje prave finančne unije, ki obsega napredek pri elementih, ki so že v obravnavi, in soglasje o tem, katere dodatne ukrepe bi bilo treba izvesti do leta 2025. Potrebna bosta dokončanje bančne unije ter napredek pri zmanjševanju in delitvi tveganj v bančnem sektorju z ukrepi, ki bodo pripomogli k še večji odpornosti evropskih bank. Za zagotovitev bolj raznolikih in inovativnih možnosti financiranja za realno gospodarstvo, tudi prek kapitalskih trgov, je nujno potrebna vzpostavitev unije kapitalskih trgov.

2.

Doseganje bolj povezane ekonomske in fiskalne unije. Konvergenčni proces vzpostavljanja odpornejših ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah je ključen na dolgi rok, pri čemer se uporabljajo različni pojmi konvergence (realna, nominalna, strukturna konvergenca). Države članice bi lahko okrepile obstoječe elemente, kakršen je evropski semester, za usklajevanje ekonomskih politik ali povezale finančno podporo iz proračuna EU s strukturnimi reformami. Lahko pa bi se odločile tudi za povečanje zmogljivosti za makroekonomsko stabilizacijo evrskega območja. V razmisleku je predstavljenih več različnih možnosti, ki jih bo Komisija podrobneje preučila (evropska jamstvena shema za naložbe, evropski sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, sklad za slabe čase).

3.

Krepitev demokratične odgovornosti in institucij evrskega območja. Močnejšo ekonomsko in monetarno unijo je mogoče doseči le z večjo delitvijo pristojnosti in odločitev o zadevah, povezanih z evrskim območjem. Nadaljnje politično povezovanje bi lahko vključevalo ponoven razmislek o ravnotežju med Komisijo in Evroskupino, z imenovanjem stalnega predsednika Evroskupine, ki bi opravljal samo to funkcijo, pa tudi poenotenje zunanjega zastopanja evrskega območja. Javna razprava poteka tudi o zamisli o enotni službi za evrsko območje – morda tudi s proračunom za evrsko območje – in evropskem denarnem skladu.

Po mnenju Slovenije so predlagani scenariji dovolj široko zastavljeni, da bi bilo mogoče kombinirati posamezne elemente iz predlaganih opcij, pri čemer scenarij, po katerem bi se EU osredotočila izključno samo na notranji trg, za Slovenijo ni sprejemljiv. Slovenija vidi predlagane scenarije kot komplementarne. V prvi fazi bi EU lahko sledila scenariju "status quo" in se osredotočila na uresničevanje dosedanjih prioritet ter doslednejše izvajanje že dogovorjenih pravil. V drugi fazi je možen nadaljnji razvoj EMU na podlagi scenarija okrepljenega sodelovanja, ki bi začrtalo pot tudi za ostale članice EU, ki bi se temu sodelovanju lahko priključile v kasnejši fazi. Dolgoročno pa je scenarij premika v smeri prave EMU tista pot, po kateri bi morala iti EU.

Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija

Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.

Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije.

V tem okviru bo Slovenija zlasti podpirala prizadevanja za dogovor o novembra 2016 predstavljenih ukrepih za znižanje tveganj v bančnem sektorju, pri čemer si bo hkrati prizadevala, da bo v čim večji meri upoštevano načelo sorazmernosti in da bodo stroški uveljavitve teh ukrepov za kreditne institucije in investicijska podjetja čim manjši. V postopku sprejemanja predlaganih ukrepov si bo prizadevala za sprejem ureditve, ki bo slovenskemu nadzornemu organu omogočala pogoje za primeren in učinkovit nadzor nad bankami, delujočimi na območju Republike Slovenije. V tej zvezi bo zlasti pozorna na sporno možnost opustitve bonitetnih in likvidnostnih zahtev na posamični podlagi in zmanjšane poročevalske obveznosti za majhne banke. V okviru skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij bomo podpirali rešitve, ki bodo ustrezno zaščitile interese komitentov bank ter povečale finančno stabilnost.

Evropsko gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem dolgoročnih virov za financiranje gospodarstva in gospodinjstev, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja nasploh ter zmanjšala odvisnost od bančnega financiranja. Predvsem naj bi izboljšala položaj malih in srednjih podjetij pri financiranju njihovega poslovanja. V skladu z akcijskim načrtom bodo ukrepi v zvezi s kapitalsko unijo postopni, začenši s tistimi, ki so lažje dosegljivi. Evropska komisija je predlagala prednostna področja, prek katerih bi se zagotovilo (i) več možnosti financiranja za evropska podjetja in mala ter srednja podjetja, (ii) ustrezno regulativno okolje za dolgoročne in trajnostne naložbe ter financiranje evropske infrastrukture, (iii) naložbe in možnosti za male in institucionalne vlagatelje, (iv) povečanje posojilne zmožnosti bank ter (v) odpravo čezmejnih ovir in razvoj kapitalskih trgov. Evropska komisija je junija 2017 ocenila dosežke ter za prednostna področja predlagala nadaljnje ukrepe za spodbuditev financiranja prek kapitalskega trga, upoštevaje razvoj v globalnem okolju (digitalizacija) ter napovedani izstop Združenega kraljestva iz EU. Slovenija si bo prizadevala, da bodo imeli tudi manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi doprinos: ustvariti več možnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo tudi nadalje namenjena varstvu vlagateljev.

Obdavčenje

Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju ostaja zagotavljanje transparentnosti na področju obdavčenja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij.

Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni.

Evropska komisija je junija 2015 predstavila Akcijski načrt za reformo obdavčevanja podjetij v EU s ciljem vzpostavitve pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, ki bi ga vodilo načelo, da podjetja plačujejo davke v državi, v kateri ustvarjajo dobičke. Ukrepi se nanašajo na večjo preglednost sistema davka od dohodkov pravnih oseb in boj proti izogibanju davkom, med drugim z izvajanjem mednarodnih standardov na področju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS – Base Erosion and Profit Shifting).

O prvem Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) je potekala razprava več let, vendar soglasje ni bilo doseženo Zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju je Evropska komisija blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim, ki vključuje dosedanje rezultate razprav, z zamikom glede konsolidacije, torej s postopnim pristopom, v dveh korakih, pri čemer naj bi se najprej dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi. Razprava na Svetu poteka o Predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Drugi korak bo obravnava glede konsolidacije in delitve skupne osnove, to je o Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

Slovenija je bila glede prvega predloga Direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni imajo takšni predlogi pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne so dejanske končne rešitve. Slovenija sodeluje pri razpravi glede novega predloga o določanju obvezne skupne davčne osnove. Podpira cilje poštenega in učinkovitega obdavčenja ob še smiselnih administrativnih obremenitvah.

Nadaljevalo naj bi se delo glede Direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic. Predlog te direktive je že dlje časa blokiran na Svetu. Slovenija ni med državami, ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb.

EU, upoštevaje svoj položaj in prioritete, pripravlja ukrepe, v okviru zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, ki določajo ukrepe, ki so vsebovani tudi med ukrepi G20/OECD v okviru BEPS projekta proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička. Za države članice še tečejo roki za implementacijo Direktive Sveta z dne 12. julija 2017 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Ta direktiva določa ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička v okviru EU in do tretjih držav. Evropska komisija je oktobra 2016 predstavila Predlog direktive Sveta o mehanizmih za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja v Evropski uniji. Predlog direktive, ki določa podlago za odpravo negativnih posledic dvojnega obdavčenja, je še vedno v obravnavi na Svetu in je ena od pobud Evropske komisije v okviru programa uspešnosti in preglednosti predpisov za bolj poglobljen in pravičnejši notranji trg, ki je temelj za izgradnjo močnejšega in bolj konkurenčnega gospodarstva EU. Slovenija podpira prizadevanja za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja in podpira usmeritev in cilje v predlogu direktive, ki zagotavljajo večjo pravno varnost.

V okviru Skupine Sveta za kodeks obnašanja na področju podjetniškega obdavčevanja (Code of Conduct) se nadaljuje delo na t. i. seznamu nesodelujočih držav s ciljem identificirati jurisdikcije, ki ne zadostujejo standardom pravičnega obdavčenja, oziroma bo podlaga za dobro davčno upravljanje in spodbujanje kritičnih jurisdikcij k oblikovanjem davčnih sistemov in okolja, ki bodo zadostili mednarodno sprejetimi standardom.

Evropska komisija je aprila 2016 predstavila Akcijski načrt za DDV, v katerem je določila pristop k oblikovanju bolj enotnega območja DDV v EU, ki bi lahko podprl bolj povezan in pravičnejši enotni trg ter prispeval k spodbujanju novih delovnih mest, rasti, naložb in konkurenčnosti. Ključni zakonodajni predlogi, ki jih je Evropska komisija v skladu z napovedmi pripravila v letu 2017 ter jih predložila Evropskemu parlamentu v posvetovanje in Svetu v sprejetje, vključujejo ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem (Digitalni DDV paket), vključno poenotenje pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije in njihove tiskane in druge fizične različice (Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije) in kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV (Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM). Evropska komisija je v letu 2017 napovedala tudi predložitev zakonodajnega Predloga za vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi blaga, in Predloga za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja.

Podrobnosti o ključnih zakonodajnih predlogih, o katerih trenutno poteka razprava v Svetu:

Digitalni DDV paket:

V skladu s Strategijo za enotni digitalni trg za Evropo iz maja 2015 in Akcijskim načrtom za DDV je velik poudarek na odpravljanju ovir za čezmejno e-trgovanje, ki izhajajo iz zahtevanih obveznosti iz naslova DDV ter s sistemom neločljivo povezanega pomanjkanja nevtralnosti, ki škoduje podjetjem iz EU. V ta namen je Evropska komisija predlagala paket zakonodajnih predlogov, t. i. digitalni DDV paket, ki vključuje spremembe treh pravnih aktov:

-

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo;

S predlogom se poenostavljajo obveznosti v zvezi z DDV in zagotavlja nevtralnost sistema DDV, ki izenačuje podjetja znotraj EU s podjetji iz tretjih držav. Cilj predlaganih ukrepov je zmanjšanje administrativnih bremen pri čezmejnem e-poslovanju tako za podjetja kot davčne uprave, še posebno za mala in srednja podjetja, ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti veljavnih predpisov. Predvideno je dvostopenjsko izvajanje predloga glede na zahtevnost sprememb, in sicer prve spremembe z učinkom od 1. 1. 2018 in druge spremembe z učinkom od 1. 1. 2021.

-

Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost;

Cilj predloga je zagotoviti pravno podlago za osnovno infrastrukturo informacijske tehnologije in potrebno sodelovanje držav članic, da se zagotovi širitev sistema mini VEM (vse na enem mestu). Predlagane spremembe so predvsem tehnične narave.

-

Predlog Izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Cilj predloga je poenostavitev izpolnjevanja DDV obveznosti za mala, srednja in mikro podjetja v okviru sistema mini VEM.

Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonodajnih aktov v okviru digitalnega DDV paketa.

Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije:

Trenutna pravila državam članic dopuščajo, da obdavčujejo publikacije na fizičnih nosilcih, kot so knjige, časopisi in revije, po znižanih stopnjah, v nekaterih državah članicah pa v določenih primerih celo po znatno znižanih (pod 5 %) ali ničelnih stopnjah. Ta pravila izključujejo e-publikacije, kar pomeni, da je treba le-te obdavčevati po splošni stopnji. Ko bodo države članice dosegle dogovor o predlagani novi ureditvi, ki jo je Evropska komisija predložila Svetu v sprejetje decembra 2016, se bodo lahko stopnje za e-publikacije uskladile s stopnjami za tiskane publikacije, vendar to ne bo obvezno.

Slovenija se v luči tehnološkega napredka strinja s poenotenjem stopenj DDV za publikacije na fizičnih nosilcih in e-publikacije, pri čemer meni, da je potrebno razpravo glede splošne dopustnosti znatno znižanih ali ničelnih stopenj v primeru publikacij opraviti v okviru razprave o splošni reformi stopenj DDV, ki se pričakuje z vložitvijo novega zakonodajnega predloga glede Reforme stopenj DDV še pred koncem leta 2017. Slednjo je Evropska komisija napovedala v zvezi s preusmerjanjem k načelu namembne države v zadnjih nekaj letih, ki zahteva tudi širši razmislek o posledicah na pravila EU, ki urejajo stopnje DDV. V okviru te reforme bo Slovenija tudi nadaljevala prizadevanja za možnost uvedbe ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem, kar je bilo kot ena od prioritet vključeno že v Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012 (DeUDIEU1112).

Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM:

Kot enega nujnih ukrepov za boj proti goljufijam davčnega vrtiljaka je Evropska komisija predlagala, da se posamezni državi članici, ki izpolnjuje določene pogoje, omogoči do 30. junija 2022, da zaprosi za dovoljenje za uporabo GRCM, in sicer da kot plačnika določi davčnega zavezanca, kateremu je bila opravljena dobava blaga ali storitev nad pragom 10.000 evrov po računu. Predlog pomeni odstopanje od temeljnega načela Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV, to je načela razdrobljenih plačil. Za odobritev odstopanja sta predvidena dva sklopa pogojev, ki pa niso enotni za vse države članice, kar pomeni, da takšna možnost za odstopanje ni dana vsem državam članicam hkrati. Predvidena so dodatna poročanja za davčne zavezance in države članice, ki so ali pa niso uvedle GRCM. Po predlogu Evropske komisije odstopanje na zahtevo države članice odobri Evropska komisija. V primeru negativnih učinkov na notranji trg pa ima Evropska komisija pooblastilo, da razveljavi vse izdane izvedbene sklepe.

Slovenija predloga ne podpira, ker predlagano odstopanje predstavlja preveliko tveganje za selitev goljufij v druge države članice ter pojav novih goljufij na ravni maloprodaje in ker povzroča dodatna administrativna bremena.

V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT). Sprva je Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju. V dosedanjih razpravah so bili doseženi načelni dogovori glede nekaterih temeljnih vsebinskih vprašanj, trenutno pa potekajo razprave o vprašanjih glede obdavčitve pokojninskih shem in realnega gospodarstva. Dosedanje razprave se oddaljujejo od prvotnega predloga Komisije v smeri oprostitev določenih transakcij ali subjektov, ki bodo predmet FTT. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Slovenija bo spremljala razpravo o FTT v Svetu in se odzivala v skladu z navedenimi ugotovitvami.

Letni proračun EU

Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom obravnava predlog o reviziji večletnega finančnega okvira (2014–2020). Cilj je revidiran proračun, ki bo okrepil podporo za prednostne naloge EU in se lažje hitro odzval na nepredvidene okoliščine. Pravila za upravičence naj bi se poenostavila, osredotočenost na rezultate pa povečala. Sledil bo celovit predlog za prihodnji okvir po letu 2020, vključno s predlogom o lastnih sredstvih. Ta predlog bo temeljil na načelu "v rezultate usmerjenega proračuna EU" ter odražal prihodnje izzive in potrebe Unije po letu 2020 na podlagi ocene obstoječih politik in instrumentov financiranja.

V vsakoletnem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Slovenija pri izvrševanju proračuna za leto 2017 in pri pripravi proračuna za leto 2018 prizadevala za sestavo proračuna, ki bo v skladu z Uredbo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 (VFO) in Medinstitucionalnim sporazumom. Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, pri čemer bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov, predvidenih v določbah Uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU, ki se bodo v zadnjih letih finančnega okvira spet intenzivneje izvajali kot v prvih letih. Slovenija bo ob sprejemanju proračuna EU za leto 2018 spoštovala tudi rešitve, ki izhajajo iz dogovora o vmesnem pregledu proračuna EU, ki se je opravil v letu 2016, formalni sprejem pa je predviden v letu 2017. Rezultati vmesnega pregleda bodo vplivali na pripravo in končni dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom glede letnega proračuna za leto 2018, poleg tega pa se bo v letu 2017 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji) statističnih podatkov. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na nepredvidene okoliščine.

Statistika

Slovenija se bo na področju statistike zavzemala za uresničitev Vizije evropskega statističnega sistema 2020. Podpirala bo ukrepe za nadaljnjo modernizacijo evropskega statističnega sistema in dejavno sodelovala pri oblikovanju prednostnih nalog evropskega statističnega sistema v obdobju po letu 2020.

V okviru zakonodajnega postopka bo dejavna pri obravnavi dosjejev s področja statistike. V obdobju julij 2017–december 2018 bodo aktualni: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede evropskih poslovnih statistik ter Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah. Slovenija se strinja s cilji in nameni navedenih predlogov.

KONKURENČNOST IN ENOTNI TRG

Enotni trg

Za ohranjanje in izboljšanje konkurenčnosti evropskih podjetij je ključnega pomena dobro delujoč enotni trg, eden od poglavitnih dosežkov EU, katerega cilj je omogočati prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Enotni trg spodbuja inovacije, konkurenco in učinkovito rabo virov in je še vedno eno od najmočnejših orodij za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter ustvarjanje delovnih mest in s tem blaginje v EU. Krepitev in poglabljanje skupnega enotnega trga mora zato ostati prednostna naloga EU in za to si bo prizadevala tudi Slovenija.

Glavni okvir dela na področju enotnega trga je Strategija za enotni trg za blago in storitve, ki jo je Evropska komisija objavila oktobra 2015, na tej podlagi pa so bile objavljene druge pobude na posameznih področjih. Evropska komisija želi s strategijo in spremljajočimi zakonodajnimi akti enotni trg okrepiti tako, da bo ustrezal globalnim spremembam na področju tehnologije, virov in družbe. Ukrepi iz Strategije za enotni trg za blago in storitve prinašajo rešitve za varstvo potrošnikov, spodbujanje razvoja malih, srednje velikih (MSP) in zagonskih podjetij, kot tudi na področju inovativnih storitev in opravljanja poklicnih dejavnosti.

Za Slovenijo je enotni trg najučinkovitejše orodje za rast evropskega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Njegova poglobitev, zlasti na digitalnem in storitvenem področju, mora ostati prednostna naloga EU. Slovenija je zagovornica krepitve enotnega trga ter spodbujanja podjetništva. Ključna področja znotraj enotnega trga so storitve (zlasti čezmejno opravljanje storitev), varstvo potrošnikov, energetika, promet, digitalna ekonomija in varstvo intelektualne lastnine, pa tudi ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, kar pomeni med drugim boljšo zakonodajo in zmanjševanje administrativnih ovir. Ker je Slovenija majhno odprto gospodarstvo, je za nas bistvenega pomena spodbujanje MSP kot prevladujočega segmenta slovenskega gospodarstva. V interesu Slovenije je predvsem sprejemanje takšnih ukrepov, ki vplivajo na razbremenitev MSP, jim olajšajo čezmejno poslovanje in dostop do financiranja. Z namenom izboljšanja priprave predpisov s poudarkom na presoji posledic za gospodarstvo je Slovenija aplikativno podprla presojo posledic za gospodarstvo s t. i. MSP- testom, ki je obvezen za vse pripravljavce zakonov, ki se sprejemajo po rednem in skrajšanem postopku, z izjemo zakonov, ki se sprejemajo po nujnem postopku. Hkrati je imenovala nadzorni organ za kvaliteto opravljenih presoj vplivov na gospodarstvo, in sicer Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Storitve

Evropska komisija je januarja 2017 objavila sveženj zakonodajnih pobud na področju storitev na enotnem trgu EU, s katerimi naj bi nadalje reševali težave podjetnikov pri čezmejnem poslovanju. Olajšanje čezmejnega pretoka storitev je ena najbolj kritičnih komponent enotnega trga, ki jo je treba še izboljšati in okrepiti. Storitve zajemajo dve tretjini gospodarstva EU in ustvarijo 90 % novih delovnih mest. Vendar enotni trg na tem področju še ne deluje dobro, saj ves njegov potencial ni ustrezno izkoriščen. Bistvo novih predlogov Evropske komisije je v poenostavitvi postopkov za ponudnike čezmejnih storitev in v vzpostavitvi novega, sodobnejšega način sodelovanja držav članic pri reguliranju storitvenega sektorja. Med predlogi je tudi uvedba t. i. evropske storitvene e-izkaznice, ki naj bi zmanjšala zapletenost upravnih postopkov za ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti v druge države članice. S tem naj bi dosegli olajšanje menjave storitev na enotnem trgu EU.

Slovenija je bila med državami, ki so Evropsko komisijo izrecno pozivale k pripravi ambicioznega storitvenega svežnja. Po preučitvi predlogov iz svežnja ugotavljamo, da predlog Evropske komisije glede evropske storitvene e-izkaznice dejansko pomeni zapletene postopke in velika administrativna bremena ter v resnici ne prinaša lažjega dostopa ponudnikov storitev do tujih trgov znotraj EU in olajšanja prostega pretoka storitev, ki smo si ga želeli. Problem sta tudi nesorazmernost in diskriminatornost postopkov, ki se izvajajo v matični državi članici in državi članici gostiteljici. Če se bodo v procesu obravnave tega svežnja v Svetu EU oblikovale rešitve, ki bodo dejansko olajšale opravljanje storitev na enotnem trgu EU, jih bo Slovenija lahko podprla. Sicer pa načeloma podpiramo druga dva predloga – v zvezi z notifikacijo in testom sorazmernosti, ki naj bi omogočila pravilno regulacijo storitev, pod pogojem, da bo v pogajanjih dosežen tak dogovor, ki ne bo prinašal pretiranih zahtev za dokazovanje sorazmernosti predlaganih ukrepov.

Komisija je v začetku maja 2017 podala Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012. Z izvedbo uredbe bodržavljanom in podjetjem Evropske unije enotni digitalni portal zagotovil centraliziran dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v EU. Državam članicam nalaga obveznost omogočanja nediskriminatornega in popolnega dostopa do najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih postopkov javne uprave. Slovenija podpira prizadevanja uredbe, a bo pri obravnavi predloga posebno pozornost namenila skladnosti z drugimi politikami in zakonodajo na ravni EU ter nacionalni ravni, morebitni nesorazmernosti pri vzpostavljanju postopkov, dostopnih tudi s strani drugih državljanov in podjetij iz EU, zelo ambiciozno zastavljeni časovni implementaciji uredbe in zagotavljanju finančnih sredstev.

Zagon in razširitev podjetij

Na ravni EU potekajo razprave o zagonskih podjetjih na podlagi sporočila Pobuda za zagon in razširitev podjetij, ki ga je v novembru 2016 objavila Evropska komisija. Glavne težave tovrstnih podjetij so otežen dostop do financiranja, regulativne in administrativne zahteve, veščine in usposabljanje zaposlenih, zagotovitev druge priložnosti za podjetnike v primeru stečaja, pa tudi še vedno premalo olajšano povezovanje s partnerji znotraj enotnega trga EU.

Slovenija pri tej temi zelo dejavno sodeluje v razpravah. Menimo, da je na nacionalni ravni podporno okolje za zagonska podjetja razmeroma dobro razvito, financiranje pa dostopno preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Naklonjeni smo nadaljnjim ukrepom v zvezi s spodbujanjem tveganega kapitala, veščin zaposlenih in odpravo administrativnih ovir.

Sodelovalno gospodarstvo

V okviru Strategije za enotni trg je Evropska komisija junija 2016 objavila sporočiloo sodelovalnem gospodarstvu, ki zelo hitro raste, temelji na inovacijah in lahko veliko prispeva h konkurenčnosti in rasti gospodarstva. Gre za nove poslovne modele, kjer se storitve izvajajo preko spletnih platform, ki povezujejo ponudnike in uporabnike storitev. Najbolj znana primera sta Uber (posredovanje pri nudenju prevoznih storitev) in Airbnb (posredovanje pri kratkoročnem oddajanju sob ali stanovanj). Evropska komisija meni, da ti novi poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU, če jih bomo spodbujali in razvijali na odgovoren način. Spremljala bo regulativno okolje, razvoj cen in kakovosti storitev ter odkrivala morebitne ovire in težave, ki izhajajo iz različnih nacionalnih predpisov ali zakonodajnih vrzeli. Poskrbeti je treba za zagotovitev ustreznih pogojev zaposlovanja, socialnega varstva, primerno in pošteno plačevanje davkov ter ustrezno varstvo potrošnikov, z upoštevanjem olajšav pri začasnem oziroma omejenem delovanju. Države članice EU naj pregledajo in po potrebi revidirajo veljavno zakonodajo v skladu s temi smernicami.

Slovenija podpira spodbujanje novih poslovnih modelov v okviru sodelovalnega gospodarstva, potrebni pa bodo ukrepi za zagotavljanje javnega interesa. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski in ustrezni za varovanje uporabnikov teh storitev. Menimo tudi, da bo spremljanje razvoja sodelovalnega gospodarstva na različnih področjih s strani Evropske komisije pripomoglo k bolj poenotenemu in uravnoteženemu pristopu do ureditve tega pomembnega področja. Slovenija poudarja, da je pri urejanju sodelovalnega gospodarstva pomembno tesno sodelovanje držav članic EU pri izmenjavi dobrih praks in sprejemanju odločitev oziroma ukrepov, saj gre za dejavnosti, ki imajo čezmejne razsežnosti. Ob tem moramo si moramo še naprej prizadevati za nadaljnjo krepitev enotnega trga.

Industrijska konkurenčnost

Slovenija si bo skupaj z več državami članicami prizadevala za ponovno okrepljeno razpravo na ravni EU o oživitvi evropske industrije ter pozivala Komisijo, da pripravi celovito sodobno strategijo za okrepitev konkurenčnosti evropske industrije. Slovenija se med drugim še vedno zavzema za pregledno, enostavno in učinkovito zakonodajo, ki bo služila svojemu namenu ter zmanjšanju zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in mala ter srednja podjetja ter za ukrepe, ki spodbujajo izboljšanje veščin zaposlenih ter boljši dostop teh podjetij do finančnih sredstev. Prav tako se posveča uvedbi koncepta krožnega gospodarstva.

Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod v zeleno oziroma krožno gospodarstvo, digitalizacija ter ustrezne veščine zaposlenih. Slovenija dejavno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje.