Nalaganje dokumenta...
Spremembe in dopolnitve Sodnega reda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-513/2015, stran 1637 DATUM OBJAVE: 2.3.2015
VELJAVNOST: od 3.3.2015 / UPORABA: od 3.3.2015
RS 15-513/2015
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 3.3.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
513. Spremembe in dopolnitve Sodnega reda
Na podlagi 81. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A in 63/13) in po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7. 1. 2015 izdaja minister za pravosodje
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
Sodnega reda
Sodnega reda
1. člen
V Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11) se drugi odstavek 8.a člena črta.
2. člen
V 18. členu se za besedilom »oglasni deski« doda besedilo »in na spletni strani«.
3. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
V sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen za potrebe sodišča na tiskovnih konferencah, ob vnaprej dogovorjenih intervjujih, v primerih določenih v drugem in šestem odstavku tega člena in 20. členu Sodnega reda ter v drugih primerih določenih z zakonom.
Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča lahko izjemoma v posameznih obrazloženih primerih odobri slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja posameznih prostorov znotraj sodne zgradbe, pri čemer se posnetke lahko uporablja in obdeluje le za čas in namen, ki ga je prosilec navedel v svoji pisni prošnji.
Predsednik sodišča lahko, zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov, osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo.
Osebe, ki imajo pri sebi naprave za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, so dolžne s temi napravami ravnati tako, kot je določeno s hišnim redom sodišča.
V primeru kršitve pravil glede slikovnega, zvočnega ali slikovno-zvočnega snemanja lahko sodišče zahteva umik objave posnetkov oziroma lahko osebam, ki niso spoštovale pravil glede snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo z napravami, ki omogočajo snemanje.
Dalj časa trajajočo uporabo prostorov sodne zgradbe zaradi daljšega slikovno-zvočnega snemanja (več kot en dan) in zaradi morebitnega obračunavanja najemnine za uporabo prostorov lahko dovoli ministrstvo, pristojno za pravosodje po predhodnem mnenju sodišča, ki upravlja sodno zgradbo.«.
4. člen
Tretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na ali ob sodni zgradbi, kjer je sedež sodišča, zunanji oddelek sodišča ali dislocirani oddelek sodišča, sta stalno izobešeni zastavi Republike Slovenije in Evropske unije.«.
5. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»32. člen
Za zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank, udeležencev v postopkih in obiskovalcev, varovanje sodnih zgradb, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje podatkov, funkcionalnih zemljišč, parkirišč, drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja se na podlagi ocene ogroženosti izvajajo naloge varovanja v skladu s pogodbo z izvajalci zasebnega varovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje.
Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pri izvajanju varnostnih nalog na sodiščih v obsegu in v okviru njihovih pooblastil.
Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti.
Sodišče vzpostavlja varnostno arhitekturo samostojno v okviru obsega odločanja in opravil sodne uprave. Vzpostavlja se načrtno, sorazmerno, trajno in po veljavnih varnostnih standardih, ki veljajo za varnost sodišč.«.
6. člen
34. do 37. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»34. člen
V sodno zgradbo ni dovoljen vstop oboroženim osebam.
Zaradi zagotavljanja varnosti se vstop lahko dovoli oboroženim pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policije ter drugih pooblaščenih uradnih oseb državnih organov, ki imajo z zakonom določene pristojnosti policije, ko ti na sodišču opravljajo svoje uradne naloge.
Vstop na sodišče se lahko dovoli tudi oboroženim osebam družb za zasebno varovanje, ko ti opravljajo naloge varovanja na podlagi in v okvirih, določenih s pogodbo s sodiščem.
35. člen
Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem predsednika sodišča pripravi oceno ogroženosti v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, potrdi oceno ogroženosti, lahko pa zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa od strokovnih meril, določenih z metodologijo ministrstva ali dejanskemu stanju ogroženosti sodišča.
Oceno ogroženosti je potrebno dopolniti ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo ogroženosti sodišča.
36. člen
Sodnik in sodno osebje o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča, obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšno zaščito varnostne službe sodišča, nato pa drugega pristojnega varnostnega organa ter o tem v najkrajšem možnem času obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti sodnika o ogroženosti takoj obvesti tudi generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju v skladu s predpisi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, in o tem seznani ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Sodišče, na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje, beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča.
37. člen
Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje, izdela letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki vsebuje vse podatke o varnostnem poslovanju sodišča, motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti sodišča.
Letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišča se izdela do 28. februarja za preteklo koledarsko leto.«.
7. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen
Kot notranja organizacijska enota Vrhovnega sodišča Republike Slovenije deluje Center za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CIF), ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke in informacijske podpore poslovanja sodišč in pravno informacijskega sistema sodišč.
CIF vodi predsednik sodišča ali po njem določen sodnik.«.
8. člen
V prvem odstavku 50.b člena se besedilo »Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije« nadomesti z besedo »CIF«.
9. člen
94. člen se spremeni tako, da se glasi:
»94. člen
Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, če tako določa zakon.«.
10. člen
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
»104. člen
Na poslovanju izven sedeža sodišča se v izjemnih primerih lahko piše zapisnik tudi na roke s črnilom ali kemičnim svinčnikom ali se zvočno snema.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka je treba takoj, ko je to tehnično izvedljivo prepisati ter prepis priložiti k izvirniku. Po prepisu zvočnega posnetka mora sodišče strankam dostaviti izvod prepisa. Vsaka stranka lahko v roku treh dni po prejemu prepisa zapisnika poda pripombe, sicer se prepis šteje za brezhibnega. Sodišče mora hraniti posnetek, dokler ne preteče rok za pripombe na zapisnik.
Potek naroka, glavne obravnave ali drugega uradnega opravila se lahko skladno z določili procesnih zakonov stenografira, zvočno snema ali zvočno-slikovno snema.«.
11. člen
V 130.c členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Vrhovno sodišče Republike Slovenije in organ, pristojen za prisilno izterjavo davkov, skleneta dogovor o poteku in načinu prenosa podatkov za vsa sodišča.«.