Zakon o vojaških invalidih (prečiščeno besedilo)

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 30-1711/1978, stran 0 DATUM OBJAVE: 29.12.1978

SRS 30-1711/1978

1711. Zakon o vojaških invalidih (ZVI)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 in na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1978.
Št. 0100-27/78
Ljubljana, dne 25. decembra 1978.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih
Zakon o vojaških invalidih (Uradni list SRS št. 38-448/74) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
Z A K O N
o vojaških invalidih

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

Pravice po tem zakonu imajo tisti vojaški invalidi (v nadaljnjem besedilu: invalidi), ki izpolnjujejo pogoje za priznanje lastnosti vojaškega invalida po zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 39-542/77).

2. člen

Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije.

II. INVALIDSKE PRAVICE

1. Invalidski dodatek

3. člen

(1)

Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi I. do V. skupine ne glede na starost in zmožnost za delo ter drugi invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so stari več kot 60 let (moški) oziroma več kot 50 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo tele pogoje:

1.

da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti;

2.

da nimajo sami in njihovi družinski člani takih rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali 70 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto.

(2)

Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in če glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje po predpisih o otroškem dodatku.

(3)

Če je imel invalid do smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ima njegov zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je star več kot 55 let (moški) oziroma več kot 45 let (ženske) in če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

(1)

Za popolno pridobitno nezmožnost po tem zakonu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidnosti po predpisih o invalidskem zavarovanju.

(2)

Za popolno pridobitno nezmožnega po tem zakonu se šteje tudi zakonec, ki dobiva osebno ali družinsko invalidnino, če ima enega ali več otrok, ki še niso stari petnajst let ali če ima starejšega otroka, ki je popolno pridobitno nezmožen po prejšnjem odstavku, in ki sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.

5. člen

(1)

Invalidski dodatek je enak mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo rednih dohodkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka. Če pa upravičenec in njegovi družinski člani imajo redne dohodke, je invalidski dodatek enak razliki med delom dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, zmanjšanim za 20%. Če znaša del dohodkov, ki pride na upravičenca, mesečno manj kot 10% mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, se ta dohodek ne upošteva.

(2)

Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek, odmerjen po prejšnjem odstavku, poveča za vsakega nadaljnjega souživalca za 50% (za dva nadaljnja souživalca za 100% itd.).

(3)

Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, ter invalidom V. do X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, ki so vezani na posteljo ali so slepi, se invalidski dodatek poveča za 100 odstotkov. Uživalcem invalidnine, ki živijo sami in v kraju stalnega prebivališča nimajo ožjih družinskih članov (7. člen tega zakona), se invalidski dodatek poveča za 50 %.

(4)

Invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki se sami preživljajo in so uveljavili pravico do 100% povečanja invalidskega dodatka zadržijo to pravico, če se zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti preselijo k sorodnikom.

(5)

Souživalcem družinske invalidnine gre samo eno povečanje invalidskega dodatka po tretjem odstavku tega člena; povečanje se določi na podlagi invalidskega dodatka, ki je odmerjen po prvem odstavku tega člena, in se prišteje k invalidskemu dodatku, ki je odmerjen po drugem odstavku tega člena za souživalce.

(6)

Invalidski dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva.

6. člen

(1)

Souživalcem družinske invalidnine in uživalcem več invalidnin gre samo en invalidski dodatek.

(2)

Če živijo souživalci družinske invalidnine skupaj, jim gre invalidski dodatek v enakih delih, če pa živijo ločeno (razvezani starši, zakonski in nezakonski otroci itd.) in nimajo dohodkov iz skupnih virov, gre invalidski dodatek samo tistim souživalcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do invalidskega dodatka.

(3)

Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine, ki živijo ločeno in nimajo dohodkov iz skupnih virov, izpolnjujejo pogoje za invalidski dodatek, gre vsakemu od njih znesek, do katerega bi imel pravico kot samostojni uživalec, vendar seštevek teh zneskov ne sme presegati polnega invalidskega dodatka, povečanega za vsakega nadaljnjega souživalca. Če je seštevek večji, gre vsakemu souživalcu del invalidskega dodatka, sorazmerno znesku, do katerega bi imel pravico kot samostojen uživalec.

(4)

Če eden od souživalcev izpolnjuje pogoje za povečanje invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena tega zakona, mu gre to povečanje. Če izpolnjuje pogoje za povečanje invalidskega dodatka več souživalcev, jim gre povečanje po enakih delih.

7. člen

Za družinske člane upravičenca, katerih redni dohodki vplivajo na pravico do invalidskega dodatka in na višino dodatka se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.

8. člen

(1)

Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta.

(2)

Če gre za uživalca invalidnine, ki ima pravico do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena tega zakona, za invalida I. do IV. skupine, ki prejema dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ali za družinske člane invalida I. do IV. skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo pomoč, se vzame 20 % katastrskega dohodka.

(3)

Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji za več kot 10 let, se šteje mesečni znesek zakupnine.

(4)

Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.

9. člen

Z drugimi rednimi dohodki so mišljeni: delavčev osebni dohodek, pokojnina, osebni dohodek iz samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti, dohodek od stavb, razen dohodka od lastnega stanovanja, v katerem upravičenec stanuje, preužitek in dohodek od zemlje, vzete v zakup.

10. člen

(1)

Za osebni dohodek družinskega člana iz delovnega razmerja se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 70 %.

(2)

Za pokojnino upravičenca in družinskih članov se šteje pokojnina iz meseca decembra prejšnjega leta; pri tem se pokojnina upravičenca zmanjša za 33 %, pokojnina družinskega člana pa za 70 %.

(3)

Za osebni dohodek iz samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup, pa se šteje 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta po odbitku zakupnine.

11. člen

(1)

Del rednih dohodkov, ki pride na upravičenca, se izračuna tako, da se skupni dohodki delijo na upravičenca, zakonca, otroka in starše, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter na ožje družinske člane upravičenčevih otrok v istem gospodinjstvu, ki jih upravičenec ali otrok preživlja.

(2)

Med družinske člane se štejejo tudi člani ožje družine upravičenčevega otroka ali vnuka ter pridobitno nezmožni člani skupnega gospodinjstva, ki živijo na posestvu in se izključno preživljajo iz dohodkov posestva (ostareli sorodniki, tast in tašča itd.).

12. člen

(1)

Sprememba višine rednih dohodkov iz 8. do 10. člena tega zakona v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka šele od 1. aprila tekočega koledarskega leta do 31. marca naslednjega leta.

(2)

Novi redni dohodki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku, izguba rednih dohodkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje. Na enak način se upošteva tudi sprememba v številu družinskih članov.

(3)

Smrt družinskega člana, na katerega se je delil dohodek pri odločanju o pravici do invalidskega dodatka, vpliva na dodatek šele po šestih mesecih.

13. člen

(1)

Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki v svojem gospodinjstvu nima pridobitno zmožnih sorodnikov in tudi ne ožjih družinskih članov ali staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne dejavnosti.

(2)

Otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za prejemanje družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine ter osebe, ki so stare nad 60 let (moški) oziroma nad 50 let (ženske), se štejejo za pridobitno nezmožne.

2. Družinski dodatek

14. člen

Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo pomoč, če nimajo sami in njihovi družinski člani rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili enaki 85% dodatka za postrežbo in tujo pomoč tiste stopnje, ki ga je imel invalid ob smrti. Pri tem se vzame znesek dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki je po zveznih predpisih določen za invalide za tekoče koledarsko leto.

15. člen

(1)

Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom dohodka, ki mesečno pride na upravičenca in 85% dodatka za postrežbo in tujo pomoč, vendar ne more znašati manj kot 10% dodatka za postrežbo in tujo pomoč na mesec.

(2)

Souživalcem družinske invalidnine gre en družinski dodatek.

16. člen

Glede dohodkov, ki se upoštevajo pri presoji pravice do družinskega dodatka, glede ugotavljanja tistega dela dohodkov, ki pride na upravičenca in glede učinka sprememb v dejstvih in okoliščinah premoženjskega stanja na družinski dodatek, se ustrezno uporabljajo določbe tega zakona o invalidskem dodatku.

17. člen

Če uživalec družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do družinskega dodatka in pravice do invalidskega dodatka, se mu prizna tista od teh dveh pravic, ki je zanj ugodnejša.

18. člen

(1)

Uživalci družinske invalidnine, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do družinskega dodatka, imajo pravico do enkratne denarne pomoči, ki je enaka šestmesečnemu dodatku za postrežbo in tujo pomoč, do katerega je imel invalid pravico na dan smrti.

(2)

Pravico do enkratne denarne pomoči iz prejšnjega odstavka ima tudi zakonec umrlega invalida, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do družinske invalidnine, če noben drug družinski član ni uveljavil pravico do družinske invalidnine.