Kadrovski pravilnik

3430. Kadrovski pravilnik

Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17; v nadaljevanju: ZBS-1), 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) ter z upoštevanjem Kolektivne pogodbe Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 74/16 in 14/18, 64/18 in 51/19) je Svet Banke Slovenije na 712. seji dne 7. 11. 2023 sprejel

K A D R O V S K I P R A V I L N I K

1 SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

Pravice in obveznosti delavcev so urejene v tem pravilniku in Kolektivni pogodbi Banke Slovenije (v nadaljevanju: kolektivna pogodba).

2. člen

(uporaba pravilnika)

Kadrovski pravilnik velja in se uporablja:

-

za vse delavce banke, ki so sklenili z banko pogodbo o zaposlitvi na osnovi kolektivne pogodbe,

-

za delavce s posebnimi pooblastili iz 40. člena Zakona o Banki Slovenije;

-

za člane Sveta Banke Slovenije,

-

za delavce banke, ki delajo v banki v obliki dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih,

-

za tuje delavce, ki so napoteni na začasno delo v banko.

Delavci s posebnimi pooblastili so: generalni sekretar, svetovalci guvernerja ter direktorji oddelkov in služb, ki jih imenuje Svet Banke Slovenije za določen čas trajanja mandata.

Za pravice, obveznosti in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili se poleg tega pravilnika uporabljajo tudi določbe kolektivne pogodbe, če ni s tem pravilnikom izrecno določeno drugače.

Način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na podlagi kolektivne pogodbe in tega pravilnika se določijo s pravili notranje organizacije in poslovanja Banke Slovenije.

V primeru dvoma ali neskladja med določbami kolektivne pogodbe in tega pravilnika, se uporabijo določbe kolektivne pogodbe, razen v primeru urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili, za katere veljajo določbe tega pravilnika kot specialna ureditev.

3. člen

(pomen izrazov in okrajšav)

Pomen izrazov za potrebe tega pravilnika:

-

»banka« pomeni Banko Slovenije oziroma v kontekstu delovnega razmerja delodajalca,

-

»dan« pomeni koledarski dan, če ni drugače določeno,

-

»delavec« zajema vse kategorije oseb iz 2. člena tega pravilnika,

-

»direktor« pomeni vodilnega delavca, ki vodi organizacijsko enoto v banki kot delavec s posebnimi pooblastili ali opravlja delo vodilnega delavca na podlagi pooblastila guvernerja,

-

»delavec s posebnimi pooblastili« je vodilni delavec, ki ga imenuje Svet Banke Slovenije za določen čas trajanja mandata v skladu s 40. členom ZBS-1,

-

»vodja področja« pomeni delavca, ki v skladu s sklepom guvernerja koordinira posamezno področje.

Samostalniki, ki označujejo osebe, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo nevtralno za ženski in moški spol.

4. člen

(področja urejanja)

S pravilnikom banka, ob upoštevanju kolektivne pogodbe, dodatno ali podrobneje ureja naslednja področja:

-

zaposlovanje,

-

izplačila v zvezi z delom in napredovanja,

-

delovni čas in odsotnosti z dela,

-

povračila stroškov v zvezi z delom,

-

prenehanje pogodbe o zaposlitvi ter

-

druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

2 ZAPOSLOVANJE

5. člen

(objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela in izbirni postopek)

Banka za zaposlitev novega delavca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen če se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih lahko pogodba o zaposlitvi sklene z določenim kandidatom tudi brez javne objave.

V primeru javne objave, banka objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela na zavodu za zaposlovanje in na javno dostopnem spletišču Banke Slovenije, dodatno pa lahko tudi na drugih spletiščih in v sredstvih javnega obveščanja. Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od petih delovnih dni, ter morebitne zahteve v zvezi s preizkusom znanja in sposobnosti, predložitvijo potrdila o nekaznovanosti oziroma potrdila, da ni vložena pravnomočna obtožnica, ali zahteve v zvezi z varnostnim preverjanjem.

V izbirnem postopku na podlagi javne objave se upoštevajo vloge kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in prispejo v razpisnem roku. Notranji in zunanji kandidati so v izbirnem postopku obravnavani enakopravno.

Banka lahko od kandidatov v izbirnem postopku za namene presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev ter znanja in sposobnosti, ki se zahtevajo za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, zahteva:

-

izdelavo pisne naloge, s katero kandidat izkazuje strokovno znanje,

-

praktični preizkus znanja tujega jezika,

-

praktični preizkus znanj in sposobnosti pri delu z računalniškimi programi in morebitnimi drugimi orodji, ki se uporabljajo pri opravljanju dela in nalog na delovnem mestu,

-

dokazila o nekaznovanosti oziroma, da ni vložena pravnomočna obtožnica ali uspešno izvedeno varnostno preverjanje in pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, kadar je takšna zahteva določena glede na naravo delovnega mesta, ki ga bo zasedal delavec,

-

udeležbo na psihometričnem testiranju oziroma testiranju za ugotavljanje osebnostnih lastnosti in sposobnosti,

-

podrobna pojasnila in morebitna dokazila glede okoliščin na strani kandidata, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije,

-

predložitev dodatnih dokazil v zvezi z referencami, ki jih navaja kandidat.

6. člen

(stroški izbirnega postopka)

Stroške izbirnega postopka (stroški objave, testiranj ipd.) krije banka.

Stroške, ki jih ima kandidat v zvezi s prijavo na razpisano delovno mesto (npr. stroški zbiranja dokazil, eventualni prevodi, nostrifikacije, stroški prihoda na razgovor ipd.), krije kandidat.

Če gre za kandidata z znanji, veščinami in kompetencami, ki jih na trgu delovne sile primanjkuje, in s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini, banka v primeru, če kandidata povabi, da se v okviru izbirnega postopka osebno zglasi na sedežu banke, kandidatu po predhodnem dogovoru povrne stroške prihoda oziroma vrnitve ter pri tem smiselno upošteva pravila o povračilu stroškov poti in nastanitve na službeni poti.

7. člen

(izbira kandidata in sklenitev pogodbe o zaposlitvi)

Sklep o izbiri se izbranemu kandidatu vroči osebno ali po elektronski poti na naslov, ki ga je kandidat navedel za obveščanje.

Banka v 8 dneh po zaključenem izbirnem postopku pisno oziroma po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga je kandidat navedel na vlogi za zaposlitev, obvesti neizbrane kandidate o tem, da niso bili izbrani.

Izbrani kandidat mora pred sklenitvijo pogodbe predložiti banki dokazila v zvezi z uresničevanjem pravic iz delovnega razmerja na podlagi zakona in tega pravilnika ter opraviti zdravstveni pregled.

Pogodba o zaposlitvi vsebuje najmanj sestavine, ki so določene v Zakonu o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi. Predlog pogodbe o zaposlitvi banka izbranemu kandidatu vroči najpozneje 3 delovne dni pred začetkom delovnega razmerja.

8. člen

(poskusno delo)

Poskusno delo je obvezno za vse delavce, ki prvič sklenejo pogodbo o zaposlitvi z banko, razen za člane Sveta Banke Slovenije. V drugih primerih se poskusno delo določi na zahtevo direktorja oziroma področnega vodje.

Za poskusno delo delavcev s posebnimi pooblastili se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe, če ni s tem pravilnikom določeno drugače. Oceno poskusnega dela delavcev s posebnimi pooblastili poda guverner ali področni vodja.

9. člen

(sklenitev pogodbe o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije)

Banka na podlagi odločitve Državnega zbora o imenovanju člana Sveta Banke Slovenije sklene pogodbo o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije za 6 letni mandat, ko imenovani član svoj status uskladi s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o Banki Slovenije.

Imenovani član najpozneje v dveh mesecih po objavi sklepa Državnega zbora o imenovanju v Uradnem listu RS poda banki pisno izjavo, s katero jamči, da niso podani razlogi nezdružljivosti s funkcijo člana Sveta Banke Slovenije iz 38. člena Zakona o Banki Slovenije. Svet Banke Slovenije na podlagi izjave člana ter drugih okoliščin ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 38. člena Zakona o Banki Slovenije za nastop funkcije.

Pogodbo o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije v imenu banke podpiše guverner.

Pogodbo o zaposlitvi z guvernerjem v imenu banke podpiše viceguverner, ki opravlja funkcijo namestnika guvernerja.

10. člen

(nastop dela člana Sveta Banke Slovenije)

Član Sveta Banke Slovenije nastopi funkcijo z dnem, ko nastopi delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklene z banko.

Član mora skleniti pogodbo o zaposlitvi in nastopiti delo v banki najpozneje v treh mesecih od objave sklepa Državnega zbora o imenovanju v Uradnem listu RS.

Član Sveta Banke Slovenije lahko v skladu z organizacijo dela prevzame vodenje področja in opravlja druge naloge, ki jih določi guverner.

11. člen

(imenovanje in mandat delavca s posebnimi pooblastili)

Banka sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem s posebnimi pooblastili na podlagi odločitve Sveta Banke Slovenije o imenovanju za trajanje mandata. Mandat delavca s posebnimi pooblastili je 4 leta.

Kandidata za delavca s posebnimi pooblastili predlaga v imenovanje Svetu Banke Slovenije guverner.

Guverner najpozneje tri mesece pred predvidenim potekom mandata delavca s posebnimi pooblastili predlaga Svetu Banke Slovenije njegovo ponovno imenovanje oziroma v tem roku odloči o izvedbi izbirnega postopka ter o tem obvesti delavca s posebnimi pooblastili.

Če delavcu s posebnimi pooblastili preneha mandat in do izteka mandata ni imenovan drug kandidat, ali gre za nepričakovano daljšo odsotnost delavca s posebnimi pooblastili, ali če delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili ni zasedeno iz drugega razloga, lahko Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja do imenovanja novega delavca s posebnimi pooblastili, z namenom nemotenega opravljanja nalog, začasno imenuje vršilca dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili, vendar največ za 12 mesecev. Če po poteku mandata vršilca dolžnosti ni imenovan delavec s posebnimi pooblastili za polni mandat, lahko Sveta Banke Slovenije vnovič imenuje vršilca dolžnosti za največ 12 mesecev.

Vršilec dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili mora izpolnjevati vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, razen, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Vršilec dolžnosti ima enak položaj in pristojnosti kot delavec s posebnimi pooblastili, katerega funkcijo začasno opravlja.

S kandidatom, ki ga imenuje Svet Banke Slovenije na mesto delavca s posebnimi pooblastili, se lahko zaradi priprave na delo sklene pogodba o zaposlitvi in nastopi delo en mesec pred nastopom mandata.

12. člen

(upoštevanje organizacije dela)

Delavci opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu z navodili in zahtevami pristojnega direktorja, vodje področja ali guvernerja (nadrejenega).

Direktor vodi organizacijsko enoto ter organizira, načrtuje, usmerja, spremlja, nadzoruje in povezuje delo delavcev na ravni organizacijske enote. V skladu s pravili o organizaciji in sistemizaciji v Banki Slovenije se za določene aktivnosti v okviru organizacijske enote lahko podelijo pristojnosti in odgovornost glede vodenja drugim delavcem.

Svetovalec guvernerja opravlja naloge svetovanja, ki jih je glede na zahtevana specialna znanja ali zaradi zahtevane samostojnosti pri svetovanju treba organizirati izven drugih organizacijskih enot.

Vodja področja v skladu z organizacijo dela na ravni področja usmerja, povezuje in koordinira delo direktorjev v organizacijskih enotah v okviru področja.

Guverner vodi poslovanje in organizira delo v banki tako, da na najvišji ravni usmerja, povezuje in koordinira delo vodij področij.

3 IZPLAČILA V ZVEZI Z DELOM IN NAPREDOVANJA

3.1 Plača

13. člen

(sestavine plače)

Plača delavca je sestavljena iz: osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, kot jih opredeljuje kolektivna pogodba.

Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače.

Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1,00 (tarifni razred I).

Za namene tega pravilnika se kot individualna pogodba o zaposlitvi šteje pogodba, v kateri se tarifni količnik določi v skladu s 16. členom tega pravilnika.

Ne glede na druge določbe tega člena se osnovna plača člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili določi v skladu s 17. členom tega pravilnika.

14. člen

(tarifni količniki)

Tarifni količnik se določi v okviru razpona tarifnega količnika za določeno delovno mesto, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Razponi tarifnih količnikov za posamezno delovno mesto so opredeljeni v PRILOGI 1 tega pravilnika.

Vrednost tarifnega količnika 1,00 predstavlja izhodiščno plačo. Gibanje izhodiščne plače se uredi na podlagi sporazuma v skladu s kolektivno pogodbo. Vsakokratna višina izhodišče plače se objavi na spletni strani Banke Slovenije.

15. člen

(kriteriji za določitev tarifnega količnika delavca)

Pri določitvi tarifnega količnika ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na določenem delovnem mestu v okviru razpona se upoštevajo zlasti:

-

skupne delovne izkušnje in delovne izkušnje na istih oziroma podobnih delih,

-

formalna izobrazba in funkcionalna znanja delavca,

-

plačila za primerljivo delo na trgu dela in

-

pomen dela za poslovanje banke.

Pri določanju tarifnega količnika ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se upoštevajo skupne delovne izkušnje in delovne izkušnje na istih oziroma podobnih delih ter formalna izobrazba in funkcionalna znanja delavca tako, da se v okviru posameznega razpona:

-

najnižji oziroma nizek tarifni količnik praviloma določi za novo zaposlene delavce, ki izpolnjujejo minimalne zahteve za zasedbo delovnega mesta, ki se uvajajo oziroma učijo in/ali še nimajo veliko izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu,

-

srednji tarifni količnik praviloma določi za novo zaposlene delavce, ki presegajo minimalne zahteve za zasedbo delovnega mesta, ter delno izpolnjujejo tudi zaželene pogoje ključnih funkcionalnih znanj in izkušenj,

-

višji tarifni količnik praviloma določi za delavce, ki presegajo minimalne zahtevane pogoje za zasedbo delovnega mesta ter pretežno ali v celoti izpolnjujejo zaželene pogoje glede ključnih funkcionalnih znanj in izkušenj.

Banka lahko v primeru predvidene začasne odsotnosti delavca, ki bo trajala neprekinjeno več kot 3 mesece (vključno z začasno nezasedenostjo delovnega mesta zaradi prekinitve delovnega razmerja ali prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto), na podlagi začasne razdelitve nalog odsotnega delavca dodeli dodatek za nadomeščanje delavcem, ki prevzamejo večji del nalog odsotnega delavca in zasedajo enako ali podobno zahtevno delovno mesto, s podobno vsebino dela kot ga je opravljal odsotni delavec.

V primerih iz prejšnjega odstavka se razdeli skupno največ 60 % začetnega tarifnega količnika za začasno nezasedeno delovno mesto, posamezni delavec pa lahko prejme največ 20 % začetnega tarifnega količnika za začasno nezasedeno delovno mesto.

Dodatek za nadomeščanje je časovno omejen na čas od izdaje sklepa o dodelitvi dodatka do ukinitve razporeditve dela (zaradi drugačne organizacije dela, vrnitve delavca ali ponovne zasedbe delovnega mesta) ter v vsakem primeru največ eno leto od izdaje sklepa. Če je po poteku enega leta delovno mesto še vedno nezasedeno, se lahko v utemeljenih primerih ponovno odloči o razporeditvi nalog na druge delavce in izda nov sklep o dodelitvi dodatka za nadomeščanje v skladu s tem členom.

16. člen

(določitev tarifnega količnika delavca v primeru individualne pogodbe o zaposlitvi)

Za delo na delovnih mestih, za katero delavec lahko sklene individualno pogodbo o zaposlitvi, se tarifni količnik lahko določi največ v višini dvakratnika najvišjega tarifnega količnika, ki je določen v PRILOGI tega pravilnika, pri čemer si tarifni količniki v dodatnem razponu sledijo progresivno po 5 % linearni lestvici.

Tarifni količnik delavcu, ki sklepa individualno pogodbo določi guverner ali pooblaščena oseba z upoštevanjem kriterijev iz 15. člena tega pravilnika.

17. člen

(določitev plače člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili)

Plača člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili je sestavljena iz:

-

osnovne plače,

-

dela plače za delovno uspešnost (kadar ta pravilnik to določa) in

-

dodatkov.

Osnova za določitev osnovne plače člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili je povprečna bruto osnovna plača, izplačana po kolektivni pogodbi za tekoči mesec. Banka Slovenije povprečno bruto osnovno plačo, izplačano po kolektivni pogodbi za pretekli mesec objavi na spletni strani Banke Slovenije.

Osnovna plača viceguvernerja – člana Sveta Banke Slovenije se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 4,27, osnovna plača guvernerja pa s količnikom 5,27.

Osnovna plača generalnega sekretarja se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 3,54.

Najnižja osnovna plača svetovalca guvernerja se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 1,72. Najvišja osnovna plača svetovalca guvernerja ne sme presegati 2,66 kratnika osnove.

Osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 2,01 (direktor oddelka) oziroma 1,72 (direktor službe) ter poveča za pribitek iz sedmega odstavka tega člena. Najvišja osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, skupaj s pribitkom ne sme presegati 3,19-kratnika osnove.

Osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, se poveča za dodatni pribitek, glede na naslednje kriterije:

a)

Skupno število zaposlenih (brez upoštevanja tistih delavcev, ki nadomeščajo odsotne)

	Pribitek k tarifnemu količniku
Do 25	0,08
Od 26 do 45	0,16
Od 46 do 60	0,24
Nad 60	0,33

b)

vsebino glavnih poslovnih procesov v organizacijski enoti

	Pribitek k tarifnemu količniku
Podporni poslovni procesi (kategorija C po FG)	0,24
Druge CB funkcije (kategorija B po FG)	0,33
Glavni (core-business) (kategorija A po FG)	0,41

c)

Strateške potrebe banke

	Pribitek k tarifnemu količniku
Prioritete	0,20

Plača oziroma pribitek iz prejšnjega odstavka se določi ob upoštevanju okoliščin v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi in velja ves čas, za katerega se sklepa pogodba (ne glede na morebitne naknadne spremembe teh okoliščin).

V primeru pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela vršilca dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili se določbe tega člena uporabljajo le za določitev višine osnovne plače v času opravljanja te funkcije.

Če se s kandidatom za delavcas posebnimi pooblastili zaradi priprave na delo sklene pogodba o zaposlitvi pred nastopom mandata, se za obdobje do nastopa mandata osnovna plača določi v višini 80 % osnovne plače (vključno s pribitki), ki bo določena za delovno mesto po nastopu mandata.

Ne glede na druge določbe tega pravilnika so delavci, ki so po rednem poteku mandata člana Sveta Banke Slovenije ali delavca s posebnimi pooblastili sklenili pogodbo o zaposlitvi z Banko Slovenije, eno leto po izteku mandata upravičeni do 80 % povprečne osnovne plače izplačane za zadnje tri mesece pred iztekom mandata. Po izteku enega leta se osnovna plača tega delavca določi glede na razpon tarifnega količnika za določeno delovno mesto, vendar v nobenem primeru ne more znašati manj, kot:

-

za člana Sveta Banke Slovenije: najvišji TK, ki je določen za delovno mesto namestnika direktorja,

-

za generalnega sekretarja: najvišji TK za izbrano delovno mesto iz Kataloga delovnih mest, vendar ne manj kot 5,07,

-

za svetovalca guvernerja in direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili: najvišji TK, ki je določen za delovno mesto pomočnika direktorja.

3.2 Spremljanje in ocenjevanje delovne uspešnosti delavca ter nagrade za izjemne rezultate

18. člen

(spremljanje delovne uspešnosti)

Banka spremlja delovno uspešnost delavca za namene ocenjevanja in izplačila mesečne, polletne in letne delovne uspešnosti.

19. člen

(kriteriji za ocenjevanje mesečne delovne uspešnosti)

Mesečna delovna uspešnost se spremlja po naslednjih kriterijih:

-

kakovost dela,

-

količina dela,

-

odnos do dela in

-

samostojnost pri delu.

Pri spremljanju delovne uspešnosti se izpolnjevanje kriterijev iz prejšnjega odstavka točkuje s točkami od 1 do 5, pri čemer se upoštevajo naslednje okoliščine tekočega ocenjevalnega obdobja:

-

ugotovitve iz redne časovne, količinske in vsebinske kontrole tekočih nalog delavca,

-

uspešnost izvedbe dogovorjenih nalog in realizacije ciljev, dogovorjenih z rednim letnim pogovorom,

-

informacije, pohvale, opozorila in pritožbe sodelavcev ter drugih deležnikov delovnega procesa, v katerem sodeluje delavec,

-

drugi dogodki, ki so pomembni pri uresničevanju pravic in obveznosti delavca v delovnem razmerju.

Ocena mesečne delovne uspešnosti se določi na podlagi vsote točk po vseh kriterijih iz prvega odstavka tega člena, v skladu s spodnjo tabelo:

Skupno število doseženih točk	ocena
Od 18 do 20	Izrazito preseganje pričakovanj – 5
Od 14 do 17	Rahlo preseganje pričakovanj – 4
Od 10 do 13	Doseganje pričakovanj – 3
Od 7 do 9	Delno doseganje pričakovanj – 2
Do 6	Nedoseganje pričakovanj – 1

V primeru odsotnosti delavca, ki traja ves čas ocenjevalnega obdobja (več kot 1 mesec), je delavec za to ocenjevalno obdobje neocenjen.

20. člen

(kriteriji za ocenjevanje polletne delovne uspešnosti)

Ocenjevanje polletne delovne uspešnosti se izvaja glede na:

-

oceno realizacije dogovorjenih nalog za določeno polletje,

-

delo na projektih ter

-

doseganje individualnih delovnih ciljev, ki so bili dogovorjeni med delavcem in nadrejenim.

Polletna delovna uspešnost se pri delavcu oceni tudi v primeru daljše odsotnosti delavca med letom, pri čemer se delovna uspešnost ocenjuje za čas prisotnosti na delu.

21. člen

(ocena letne delovne uspešnosti)

Ocena letne delovne uspešnosti predstavlja osnovo za napredovanje/nazadovanje delavcev, enega izmed kriterijev v primeru ugotavljanja presežnih delavcev v skladu s kolektivno pogodbo in za nagrajevanja delavca.

Ocena letne delovne uspešnosti za tekoče leto je sestavljena iz:

-

povprečja ocen mesečne delovne uspešnosti (ponder 0,6),

-

povprečja ocen polletne delovne uspešnosti (ponder 0,2),

-

ocene izraženosti kompetenc (ponder 0,2).

Skupna ocena izraženosti kompetenc se določi glede na doseganje zahtevanih kompetenc v obsegu, ki je določen za konkretno delovno mesto. Skupna ocena izraženosti kompetenc se določi kot:

-

ocena 4 ali 5 – delavec dosega vse kompetence oziroma posamezne celo občutno presega,

-

ocena 3 – delavec dosega večino kompetenc v zahtevani meri,

-

ocena 1 ali 2 – delavec ne dosega večine kompetenc v zahtevani meri.

Ocena letne delovne uspešnosti se delavcu praviloma ne dodeli, če je bil v koledarskem letu odsoten z dela več kot šest mesecev (skupaj ali sumarno čez celo leto), razen kadar nadrejeni presodi, da je mogoče kljub temu oceniti njegovo delo.

22. člen

(ocena polletne in letne delovne uspešnosti)

Ocena polletne in letne delovne uspešnosti je izražena na naslednji način:

-

izrazito preseganje pričakovanj (ocena 5),

-

rahlo preseganje pričakovanj (ocena 4),

-

doseganje pričakovanj (ocena 3),

-

delno doseganje pričakovanj (ocena 2),

-

nedoseganje pričakovanj (ocena 1),

-

neocenjen (ocena 0).

Nadrejeni mora ocene polletne in letne delovne uspešnosti delavca pisno obrazložiti delavcu.

23. člen

(plačilo za delovno uspešnost)

Do mesečnega plačila za delovno uspešnost so praviloma upravičeni delavci, ki so pri ocenjevanju mesečne delovne uspešnosti ocenjeni najmanj z oceno (3) – doseganje pričakovanj.

Višina mesečnega plačila za mesečno delovno uspešnost se določi upoštevaje delavčevo oceno mesečne delovne uspešnosti in prisotnost na delu. Del plače za mesečno delovno uspešnost lahko znaša največ 20 % delavčeve osnovne plače, razen v novembru in decembru, ko lahko znaša največ 30 %.

Pri določanju višine plačila za mesečno delovno uspešnost (za polno prisotnost na delu) se upoštevajo naslednje usmeritve:

Mesečna ocena	Doseženo število točk	Priporočeni % mesečne delovne uspešnosti
Izrazito preseganje pričakovanj – 5	Od 18 do 20	12 – 20
Rahlo preseganje pričakovanj – 4	Od 14 do 17	8 – 11
Doseganje pričakovanj – 3	Od 10 do 13	0 – 7

Do polletnega plačila za delovno uspešnost so praviloma upravičeni delavci, ki so bili v polletju povprečno ocenjeni najmanj z oceno (4) – rahlo preseganje pričakovanj.

Višino polletne delovne uspešnosti se določi upoštevaje polletno oceno delovne uspešnosti in prisotnosti na delu.

Del plače za polletno delovno uspešnost lahko znaša največ 75 % delavčeve mesečne osnovne plače.

Delavci s posebnimi pooblastili in delavci, ki so sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi, niso upravičeni do polletnega plačila za delovno uspešnost.

24. člen

(sredstva za izplačilo delovne uspešnosti)

Banka Slovenije določi obseg sredstev, namenjenih za izplačilo mesečne delovne uspešnosti v višini najmanj 10 % bruto sredstev za osnovne plače v banki ter za izplačilo polletne delovne uspešnosti v višini najmanj 2 % bruto sredstev za osnovne plače v banki.

25. člen

(zmanjšanje osnovne plače)

Delno nedoseganje pričakovanj (ocena 2) in nedoseganje pričakovanj (ocena 1) pri ocenjevanju mesečne delovne uspešnosti se lahko odraža z zmanjšanjem osnovne plače delavca ob izplačilu plače v naslednjem mesecu za največ 5 % (ocena 2) oziroma največ 10 % (ocena 1).

Oceni »nedoseganje pričakovanj« in »delno nedoseganje pričakovanj« je ocenjevalec dolžan pisno obrazložiti.

3.3 Napredovanja

26. člen

(možnosti napredovanj)

Delavec lahko znotraj posameznega profila napreduje na istem delovnem mestu (plačno napredovanje) ali na drugo delovno mesto (karierno napredovanje).

27. člen

(plačno napredovanje)

Plačno napredovanje znotraj istega delovnega mesta je odvisno od ocene letne delovne uspešnosti delavca. Delavec lahko plačno napreduje največ 5 tarifnih količnikov v enem koledarskem letu.

Časovnica