Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in...

250. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti (KPtoupd)

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki:

kot predstavniki delodajalcev: GZS – Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo, ZDS – Sekcija za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo

kot predstavniki delojemalcev: Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in Samostojni sindikat delavcev podjetja Industrija usnja Vrhnika

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti (KPtoupd)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo tekstilno, oblačilno, usnjarsko ali usnjarsko predelovalno dejavnost na pridobiten način.

3. člen

Osebna veljavnost

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

4. člen

Časovna veljavnost

Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 2000. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1)

Izrazi, ki se uporabljajo v tej kolektivni pogodbi imajo enak pomen kot to določa 5. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).

(2)

Izraz “tekstilne dejavnosti” pomeni dejavnost DB 17, izraz “oblačilne dejavnosti” pomeni dejavnost DB 18 in izraz “usnjarske ter usnjarsko predelovalne dejavnosti” pomeni dejavnost DC 19 po standardni klasifikaciji dejavnosti.

6. člen

Enotni minimalni standardi

(1)

Določila in zneski iz te pogodbe so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ali internih aktih pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe ali interni akti teh standardov ne urejajo.

(2)

Določbe te pogodbe se uporabljajo neposredno. Njihova veljavnost je omejena samo v primeru, če so v kolektivni pogodbi ali internem aktu pri delodajalcu, posamezne pravice in obveznosti delavcev urejene bolj ugodno, kot v tej pogodbi.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Splošno

Poleg določil Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) so glede pravic in obveznosti delodajalca in delavcev v tej pogodbi opredeljene še posebne pravice in obveznosti, ki so specifične za obravnavane dejavnosti.

8. člen

Razvrstitev delovnih mest

(1)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov. Delovna mesta posameznih tarifnih razredov se lahko v kolektivnih pogodbah ali internih aktih pri delodajalcih razvrščajo v posamezne plačilne razrede.

(2)

Sindikat mora dati mnenje k aktu o sistemizaciji delovnih mest v 20 dneh po prejemu predloga, sicer se smatra, da se s predlogom strinja. Po obravnavi mnenja mora delodajalec sindikate pisno obvestiti o predlogih, ki jih ne bo upošteval in o razlogih za to. Sindikati imajo pravico zahtevati pomirjanje po postopku, opredeljenem v tej pogodbi.

9. člen

Poskusno delo

Delavec zaradi poskusnega dela ne sme prejemati manjše osnovne plače.

10. člen

Določanje presežnih delavcev

Kadar se pri delodajalcu za ugotavljanje presežnih delavcev uporabi kumulativna metoda, se ponderacija kriterijev, razen kriterija uspešnosti, določi v soglasju s sindikatom.

11. člen

Razporejanje delovnega časa

(1)

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen vendar v koledarskem letu povprečni delovni tednik ne sme biti daljši od delovnega tednika kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93).

(2)

Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 55 ur in ne manj kot 20 ur na teden.

(3)

Razporeditev delovnega časa se v koledarskem letu opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki mora upoštevati naslednje omejitve:

–

zakonsko določene odmore in počitke delavcev,

–

pravico delavcev, ki imajo šoloobvezne otroke, da izkoristijo najmanj en teden rednega letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic.

(4)

Delavci morajo biti obveščeni o delovnem koledarju za naslednje koledarsko leto najkasneje do 20. decembra predhodnega leta.

(5)

Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. O tej prerazporeditvi delovnega časa morajo biti delavci obveščeni najmanj dva dni pred uvedbo prerazporeditve. Ta določba ne velja, če je vzrok začasne prerazporeditve delovnega časa naravna ali druga nesreča, pri kateri je ogroženo premoženje, življenje ali zdravje ljudi.

12. člen

Mikro pavza

V primeru organiziranja mikro pavze namenjene rekreaciji se ta čas ne všteva v odmor med delovnim časom. Organizacijska navodila sprejme delodajalec.

13. člen

Nočno delo žensk

(1)

Delodajalec mora pred uvedbo nočnega dela žensk zagotoviti:

–

strokovni nadzor,

–

prehrano med delovnim časom.

(2)

Delodajalec ne sme odrediti nočnega dela za delavko brez njenega soglasja, če nima zagotovljenega varstva otrok do starosti 3 let in varstva invalidnega otroka v starosti do 7 let.

14. člen

Varstvo starejših delavcev

Delavci, ki delajo na normiranih delih, so 5 let pred starostno upokojitvijo upravičeni do dodatka. Višino določi kolektivna pogodba ali interni akt pri delodajalcu. Minimalni dodatek iz tega člena je 1% od osnovne plače upravičenca za vsako leto pred starostno upokojitvijo.