Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje...

2303. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22 in 158/22 – Zdoh-2AA) minister za vzgojo in izobraževanje, izdaja

P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi v osnovnih šolah s prilagojenim programom (v nadaljnjem besedilu: šole) in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: zavodi), ki obsegajo učno in vzgojno obveznost strokovnih delavcev, učno in vzgojno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje:

1.

prilagojenega programa za predšolske otroke,

2.

prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,

3.

prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja za dvojezično osnovno šolo,

4.

prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,

5.

posebnega programa vzgoje in izobraževanja,

6.

prilagojenih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,

7.

posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum),

8.

vzgojnih programov,

9.

mobilne službe in mobilnih timov ter

10.

nalog strokovnih centrov.

(2)

Normativi in standardi ter merila, določena v tem pravilniku, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

(3)

Merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega programa predšolske vzgoje in posebnega programa se uporabljajo tudi v socialno-varstvenih zavodih, ki izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke in posebni program vzgoje in izobraževanja. Zanje se smiselno uporabljajo tudi ostali normativi in standardi ter merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe.

(4)

S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonodajo, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

2. člen

(izobrazba)

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:

1.

osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;

2.

srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;

3.

srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;

4.

višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;

5.

visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;

6.

visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

1. Skupne določbe

3. člen

(obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih za predšolske vzgoje otroke v zavodu)

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-

30 ur za vzgojitelje,

-

35 ur za vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja.

4. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnih programih vzgoje in izobraževanja)

(1)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-

22 ur za učitelje,

-

21 ur za učitelje slovenščine,

-

21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,

-

22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencem s posebnimi potrebami,

-

30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

(2)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:

-

25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

(3)

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-

22 ur za učitelje v oddelku Posebnega programa vzgoje in izobraževanja in v oddelku posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum,

-

35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole oziroma prve stopnje Posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

5. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v posebnem programu in v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-

20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter modulov,

-

19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,

-

25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelje za praktično izobraževanje s strokovno teorijo,

-

30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

6. člen

(vzgojitelj in obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih)

(1)

V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini:

1.

30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami,

2.

25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

3.

35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

4.

30 ur v programu produkcijske šole,

5.

največ polni delovni čas za vzgojitelje, ki opravljajo nočno delo,

6.

največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju,

7.

25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.

(2)

V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.

(3)

V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega:

1.

spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …),

2.

spremstva iz 67. člena tega pravilnika,

3.

načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu,

4.

dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom,

5.

vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 57. člena tega pravilnika,

6.

drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.

(4)

Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:

-

dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,

-

pet vzgojiteljev v vzgojni in stanovanjski skupini,

-

do šest vzgojiteljev v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

-

0,5 vzgojitelja v mladinskem stanovanju,

-

dva vzgojitelja v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.

7. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

(1)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-

učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure,

-

učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro,

-

učitelj, član predmetne komisije za izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, za tri ure.

(2)

Ravnatelju in pomočniku ravnatelja, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu s prejšnjim odstavkom, vendar pomočniku ravnatelja ne pod tri ure pouka.

(3)

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu osnovne šole ter v 1. in zaključnem letniku srednje šole, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih osnovne šole in letnikih srednje šole ter na vseh stopnjah posebnega programa, pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

8. člen

(drugi strokovni delavec v 1. razredu)

(1)

Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če:

-

je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom, vključenih najmanj pet učencev,

-

so v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami oziroma z nižjim izobrazbenim standardom, v katerem so le otroci z avtističnimi motnjami, vključeni najmanj trije učenci,

-

so v oddelku 1. razreda vključeni najmanj trije učenci Romi ali učenci tujci,

-

gre za kombinirani oddelek s 1. razredom.

(2)

Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 20 ur, če:

-

je v posameznem oddelku 1. razreda ali v kombiniranem oddelku s 1. razredom vključenih najvišje število učencev, kot ga določa normativ za oblikovanje oddelka v posameznem programu,

-

gre za edini oddelek 1. razreda na dislocirani enoti.

9. člen

(mentorstvo)

Mentorju pripada za delo s pripravnikom ali drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, dodatek za mentorstvo za štiri ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.

10. člen

(učna oziroma vzgojna obveznost ravnatelja)

(1)

Ravnatelj zavoda, ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot osmimi oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela.

(2)

Ravnatelj zavoda oziroma ravnatelj organizacijske enote v zavodih oziroma šolah z manj kot osmimi oddelki, ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost oziroma obveznost vzgojnega dela, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev in vzgojiteljev iz 61. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

(3)

Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Učna obveznost		Vzgojna obveznost	Drugo strokovno delo
Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Ure pouka	Ure podaljšanega bivanja	Ure vzgojnega dela
4 oddelki in manj	4	5	5	8
5 do 6 oddelkov	3	4	4	6
7 do 8 oddelkov	2	3	3	4

(4)

Ravnatelj ima lahko v okviru delovne obveznosti povečano učno obveznost največ pet ur na teden, ki jo lahko opravi kot pouk obveznega ali izbirnega predmeta oziroma kot dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, če za poučevanje tega predmeta izpolnjuje zahtevane kadrovske pogoje. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

(5)

Osnove za določitev učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, skupine vzgojnega programa, oddelki podaljšanega bivanja, oddelki vrtca ter oddelki mobilne službe.

11. člen

(pomočnik ravnatelja)

(1)

V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja pri devetih oddelkih oziroma skupinah vzgojnega programa.

(2)

Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 21, tretjega pri 33, četrtega pri 45, petega pri 57 in šestega pri 69 oddelkih oziroma skupinah vzgojnega programa. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.

(3)

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno tudi učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 61. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

(4)

Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov, skupin vzgojnega programa		Učna obveznost		Vzgojno delo	Drugo strokovno delo
1. pom. ravnatelja	2. pom. ravnatelja	Ure pouka	Ure podaljšanega bivanja
9	21	14	15	16	28
10	22	13	14	15	26
11	23	12	13	14	24
12	24	11	12	13	22
13	25	10	11	12	20
14	26	9	10	11	18
15	27	8	9	10	16
16	28	7	8	9	14
17	29	6	7	8	12
18	30	5	6	7	10
19	31	4	5	6	8
20	32	3	4	5	6

(5)

Učna obveznost za tretjega, četrtega, petega in šestega pomočnika se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

(6)

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja še največ za pet ur povečano učno obveznost.

(7)

Če ima šola oziroma zavod dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti, vzgojne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 20 oddelkov.

(8)

Osnove za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, skupine vzgojnega programa, oddelki mobilne službe in oddelki podaljšanega bivanja.

(9)

V organizacijski enoti, ki ima najmanj devet oddelkov, lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Učna obveznost		Vzgojno delo	Drugo strokovno delo
Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Ure pouka	Ure podaljšanega bivanja	Vzgojno delo	Drugo strokovno delo
9, 10	16	17	18	30
11, 12	15	16	17	28
13, 14	14	15	16	26
15, 16	13	14	15	24
17, 18	12	13	14	22
19, 20	11	12	13	20

(10)

Učna obveznost za drugega, tretjega in četrtega pomočnika se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

12. člen

(svetovalni delavec)

(1)

V šoli z osmimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(2)

V zavodu z osmimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v zavodu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot dve delovni mesti.

13. člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V šoli oziroma v zavodu se sistemizira delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi v skladu z naslednjimi merili:

Število romskih učencev		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
4	8	0,10
9	13	0,25
14	19	0,50
20	26	0,75
27	34	1,00
35	44	1,50
45 in več		2,00

14. člen

(romski pomočnik)

(1)

V šoli oziroma v zavodu se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

Število romskih učencev	Delež delovnega mesta
6–12	0,50
13 in več	1,00

(2)

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka zaradi posebnih delovnih razmer ali posebnih potreb otrok in mladostnikov na podlagi vloge šole oziroma zavoda odobri ministrstvo, pristojno za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)

Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

15. člen

(knjižničar)

V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

16. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

(1)

V šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	16	0,50
17	26	0,75
27	36	1,00
37	46	1,20
47 in več		1,40

(2)

V zavodu se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	36	1,00
37	46	1,20
47 in več		1,40

17. člen

(osnove za sistemizacijo delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in knjižničarja so čisti in kombinirani oddelki ter skupine vzgojnega programa v okviru šole oziroma zavoda.

18. člen

(učitelj ali vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelj ali vzgojitelj za delo z gluhoslepimi)

(1)

Gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje učitelj oziroma vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

(2)

Gluhoslepim otrokom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, otroku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj oziroma vzgojitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

(3)

Učitelja oziroma vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni otroci iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi oziroma sklenejo pogodbo o opravljanju storitev iz 64. člena tega pravilnika.

(4)

Za sistemizacijo vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in vzgojitelja za delo z gluhoslepimi se uporablja pravilnik, ki ureja normative in standarde za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje.

19. člen

(strokovni delavec za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov)

(1)

V šoli oziroma v zavodu se za vsak oddelek sistemizira 0,02 delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov. Osnova za sistemiziranje delovnega mesta so čisti in kombinirani oddelki, v strokovnih centrih, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pa tudi skupine vzgojnega programa.

(2)

Zavod, ki izvaja prilagojene programe za slepe ali slabovidne, lahko sistemizira še največ tri dodatna delovna mesta.

(3)

Zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za gluhe in naglušne, dodatno skupaj sistemizirajo še dve delovni mesti. Zavodi se dogovorijo o obsegu sistemizacije na posameznem zavodu.

(4)

Šola oziroma zavod lahko delež delovnega mesta razporedi na delovno mesto učitelja, vzgojitelja, knjižničarja ali svetovalnega delavca.

20. člen

(organizator šolske prehrane)

V šoli oziroma zavodu se za 1000 učencev in dijakov in za 60 skupin v vzgojnih programih sistemizira eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli oziroma zavodu z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta. Deleža delovnega mesta za učence in dijake ter za skupine vzgojnih programov se seštejeta in zaokrožita na dve decimalki.

21. člen

(laborant)

(1)

Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot šestimi učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu ter pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

(2)

Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot štirimi učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu istega programa ter pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

22. člen

(spremljevalec)