3512. Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih motornih letal
Na podlagi pete alineje petega odstavka179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10, ZLet-UPB4) izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije naslednje
C E R T I F I K AC I J S K E S P E C I F I K A C I J E
za atestiranje ultralahkih motornih letal
Certifikacijske specifikacije za ultralahka motorna letala določajo podrobne tehnične zahteve, potrebne za določitev konfiguracije in konstrukcijskih značilnosti proizvoda, informacije o materialih in procesih ter metodah za proizvodnjo oziroma katerekoli druge podatke, ki so potrebni, da omogočajo določitev plovnosti, hrupa, emisije poznejših proizvodov istega tipa.
Četrti odstavek 4. člena UREDBA (ES) št. 216/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 6/2013 z dne 8. januarja 2013, izključuje uporabo omenjene uredbe za letala, ki sodijo v:
-
kategorijo dvosedežnih letal, opremljenih z vgrajeno reševalno napravo, največje vzletne mase 472,5 kg
-
kategorijo enosedežnih letal, opremljenih z vgrajeno reševalno napravo, največje vzletne mase 315 kg.
S tem je odgovornost za opredelitev in izvedbo certifikacijskih postopkov letal teh kategorij v celoti prepuščena posameznim državam članicam Evropske unije.
1. Predpisi in razlage ne povzemajo vsega znanja na letalskem področju, zato je potrebno posamezna določila tega predpisa razlagati skladno z vsemi novimi dognanji na področju letalske tehnologije in znanosti.
2.
Za boljše razumevanje zahtev so le-te na določenih mestih podkrepljene z razlagami. Te razlage so sprejemljiv način usklajevanja zahtev, priporočenih postopkov ali dopolnilnih podatkov.
3.
Stavki, ki vsebujejo besedo "naj" ali "lahko" niso obvezujoči temveč priporočila.
4.
Zahteve, ki niso številčno ovrednotene, jih v dvomljivih primerih bolj natančno opredeli ustrezna strokovna organizacija (kot npr. Strojna fakulteta, projektantski biroji, …).
1. Predpisi gradnje so razdeljeni v poglavja, ki so označena s črkami.
2.
Kazalo vsebuje podroben pregled vsebine posameznega poglavja.
3.
Oštevilčenje poglavij, podpoglavij, odstavkov in točk je izvedeno z naraščajočimi črkami oziroma številkami.
Če imajo pojmi v smislu teh zahtev poseben pomen, so na ustreznih mestih posebej definirani.
4. Uporaba pojmov, kratic in označb
+-------+-------------------------------------------------------+
|VA |načrtovana manevrska hitrost |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VB |načrtovana hitrost pri največjem udarcu vetra |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VD |načrtovana hitrost strmega leta |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VDF |hitrost strmega leta dosežena pri preskusnih poletih |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VF |načrtovana hitrost z zakrilci |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VFE |največja hitrost z izvlečenimi zakrilci |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VH |največja hitrost v vodoravnem letu pri največji stalni |
| |moči motorja |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VL0 |največja hitrost za izvlečenje podvozja |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VNE |največja dovoljena hitrost |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VRA |največja hitrost v turbolentni atmosferi |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VS |hitrost prevlečenega leta |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VS0 |najmanjša hitrost v obliki za pristanek |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VS1 |najmanjša hitrost letala |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VSF |računska hitrost prevlečenega leta pri popolnoma |
| |izvlečenih zakrilcih in največji vzletni masi |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VT |največja dovoljena hitrost v aerozapregi |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VY |hitrost največjega vzpenjanja |
+-------+-------------------------------------------------------+
|CAS |kalibrirana hitrost (Calibrated AirSpeed – CAS) |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EAS |ekvivalentna hitrost (Equivalent AirSpeed – EAS) |
+-------+-------------------------------------------------------+
|IAS |odčitana hitrost (Indicated AirSpeed – IAS) |
+-------+-------------------------------------------------------+
|TAS |dejanska hitrost (True AirSpeed – TAS) |
+-------+-------------------------------------------------------+
|Qnom |največja dovoljena natezna trdnost vlečne vrvi ali |
| |varovalke |
+-------+-------------------------------------------------------+
5. Splošni tehnični pojmi
+-----------------+---------------------------------------------+
|pogonska skupina |motor, naprava za pogon letala, ki vključuje |
| |tudi tiste dodatne dele in priprave, ki niso |
| |nujne za upravljanje s pogonsko močjo; |
| |propeler ni vključen. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|nastavljivi |propeler, pri katerem je mogoče nastavljati |
|propeler |kot krakov na tleh ali med obratovanjem; |
| |vrste nastavljivih propelerjev: |
+-----------------+---------------------------------------------+
| a)|propeler pri katerem pilot ročno nastavlja |
| |kot krakov, |
+-----------------+---------------------------------------------+
| b)|propeler pri katerem kot krakov upravlja |
| |regulator ali druga avtomatska naprava; |
| |delovanje lahko zagotavlja vgradni del |
| |propelerja ali neka dodatna naprava, pri tem |
| |pa lahko pilot nastavlja izbrani način |
| |delovanja (constant speed propeller), |
+-----------------+---------------------------------------------+
| c)|propeler, ki za nastavljanje uporablja |
| |kombinacijo načinov a in b. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|varnostno |varnostni pasovi iz štirih delov, pri katerem|
|pasovje |dva dela pričvrstita ramena, preostala dva pa|
| |medenico. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|faktor |razmerje med trenutnim vzgonom na krilu in |
|preobremenitve |težo letala. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|največja vzletna |moč na pogonski gredi, ki jo motor razvije na|
|moč |nivoju morske gladine pri pogojih mednarodne |
| |standardne atmosfere; motor deluje na |
| |najvišjih dovoljenih obratih in polnjenju, ki|
| |jih proizvajalec dovoljuje v trajanju 5 |
| |minut. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|največja stalna |moč na pogonski gredi, ki jo motor razvije na|
|moč |določeni višini pri pogojih standardne |
| |atmosfere; pri tem so obrati in polnjenje |
| |takšni, kot jih proizvajalec dovoljuje za |
| |trajno obratovanje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ognjevarno |lastnost dela ali materiala, do ohranja |
| |trdnost kljub 15-minutni izpostavljenosti |
| |toploti „standardnega plamena“. Materiali in |
| |deli, ki služijo omejevanju plamena oziroma |
| |zadrževanju ognja, morajo tudi ob daljšem |
| |izpostavljanju učinkom prekomerne toplote |
| |ohraniti vsaj take varovalne lastnosti, kot |
| |jih ima jeklo. To velja tudi za napeljave in |
| |druge dele. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Ognjeodporno/ |lastnost dela ali materiala, do ohranja |
|ognjevarno |trdnost kljub 5-minutni izpostavljenosti |
| |toploti „standardnega plamena“. Pločevina in |
| |strukturni deli morajo tudi ob daljši |
| |izpostavljenosti učinkom prekomerne toplote, |
| |ohranjati vsaj take varovalne lastnosti, kot |
| |jih ima aluminij. Napeljava za tekočine in |
| |vsi ostali deli, ki vsebujejo vnetljive |
| |tekočine, električna napeljava, uvodniki za |
| |zrak, okovje in vzvodi za motor morajo med |
| |požarom zadrževati toploto v tolikšni meri, |
| |da ohranjajo svojo funkcijo. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|težko vnetljivo |lastnost materiala, da ognja ne širi, oziroma|
| |ga krajevno omejuje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|oblika za |oblika za vzletanje, oblika za pristajanje, |
|letenje |(konfiguracija). |
+-----------------+---------------------------------------------+
CERTIFIKACIJSKE SPECIFIKACIJE ZA ATESTIRANJE ULTRALAHKIH MOTORNIH LETAL
4.
Uporaba pojmov, kratic in označb
5.
Splošni tehnični pojmi
CS-UML 21 Izvedba dokazov
CS-UML 23 Razporeditev masnih bremen
CS-UML 29 Masa praznega letala in pripadajoča lega masnega središča
CS-UML 49 Hitrost prevlečenega leta
III. Krmarljivost in okretnost
CS-UML 145 Vzdolžna krmarljivost
CS-UML 147 Prečna in smerna krmarljivost
CS-UML 155 Sile na ročici višinskega krmila pri manevrih
CS-UML 173 Statična vzdolžna stabilnost
CS-UML 177 Prečna in smerna stabilnost
CS-UML 181 Dinamična stabilnost
CS-UML 201 Prevlečen vodoravni let
CS-UML 203 Prevlečen zavoj
CS-UML 207 Opozorilo prevlečenega leta
VI. Vožnja letala po tleh
CS-UML 233 Smerna stabilnost in krmarljivost
CS-UML 234 Vzlet in pristanek pri bočnem vetru
VII. Ostale zahteve letenja
CS-UML 251 Vibracije in drhtenje
CS-UML 303 Varnostni faktor
CS-UML 305 Trdnost in deformacije
CS-UML 307 Ustreznost ogrodja
II. Obremenitve med letenjem
CS-UML 331 Simetrični pogoji letenja
CS-UML 333 Obremenitvena ovojnica
CS-UML 335 Načrtovane hitrosti
CS-UML 337 Faktorji preobremenitve zaradi manevra
CS-UML 341 Faktorji preobremenitve zaradi udarca vetra
CS-UML 345 Naprave za povečevanje vzgona
CS-UML 363 Stranske obremenitve na nosilec motorja
III. Krmilne površine in pogoni krmil
CS-UML 395 Obremenitve pogona krmil
CS-UML 397 Obremenitve zaradi pilota
CS-UML 399 Dvojni pogon krmil
CS-UML 405 Sekundarno krmilje
CS-UML 411 Togost in elastičnost krmilja
IV. Horizontalne repne površine
CS-UML 421 Bremena ravnovesja
CS-UML 423 Obremenitve zaradi manevra
CS-UML 425 Obremenitve zardi udarca vetra
CS-UML 427 Nesimetrične obremenitve
V. Vertikalne repne površine
CS-UML 441 Obremenitve zaradi manevra
CS-UML 443 Obremenitve zaradi udarca vetra
VI. Dodatni pogoji za repne površine
CS-UML 447 Skupne obremenitve na repu
CS-UML 449 Dodatne obremenitve V repa
VII. Krilca, zakrilca in posebne naprave
VIII. Obremenitve zaradi dotika tal
CS-UML 473 Zahteve in predpostavke obremenitev glavnega podvozja
CS-UML 479 Zahteve za izravnan pristanek
CS-UML 481 Zahteve za pristanek z repom navzdol
CS-UML 499 Dodatne zahteve za nosno kolo
IX. Zahteve za zasilni pristanek
CS-UML 597 Obremenitve zaradi posameznih mas
D. Oblikovanje in izvedba gradnje
CS-UML 605 Postopki izdelave
CS-UML 607 Varovanje spojnih elementov
CS-UML 609 Zaščita strukture
CS-UML 612 Priprave za sestavljanje in razstavljanje
CS-UML 627 Utrujenost materiala
CS-UML 677 Sistemi za trimanje
CS-UML 679 Zapora krmilja
CS-UML 683 Funkcionalni preskusi krmilja
CS-UML 685 Podrobnosti krmilja
CS-UML 697 Krmilje zakrilc
CS-UML 701 Medsebojna povezava zakrilc
IV. Snovanje pilotske kabine
CS-UML 773 Vidljivost iz pilotske kabine
CS-UML 775 Vetrobran in okna
CS-UML 777 Krmilje v pilotski kabini
CS-UML 779 Pomiki in učinki krmilja v pilotski kabini
CS-UML 780 Barvne oznake krmilja v pilotski kabini
CS-UML 785 Sedeži in pasovje
CS-UML 786 Zaščita proti poškodbami
CS-UML 787 Prostor za prtljago
CS-UML 857 Izenačevanje elektrostatičnih potencialov
CS-UML 925 Varnostna razdalja propelerja
CS-UML 959 Neuporabno gorivo
CS-UML 963 Posoda za gorivo – splošno
CS-UML 965 Tlačni preskus posode za gorivo
CS-UML 967 Vgradnja posode za gorivo
CS-UML 971 Zbiralnik posode za gorivo
CS-UML 973 Dovod posode za gorivo
CS-UML 975 Oddušniki posode za gorivo
CS-UML 977 Gorivna sita in filtri
CS-UML 993 Gorivne napeljave in armatura
CS-UML 995 Ventili in regulatorji za gorivo
CS-UML 1013 Oljni rezevoar
CS-UML 1015 Tlačni preskus oljnega rezervoarja
CS-UML 1017 Oljna napeljava in armatura
CS-UML 1091 Uvodni sistem za zrak
CS-UML 1125 Izpušni razvod
VII. Agregati in krmilje pogonske skupine
CS-UML 1145 Stikala za vžig
CS-UML 1149 Krmilje obratov in kota koraka propelerja
CS-UML 1193 Pokrov in motorska gondola
CS-UML 1301 Delovanje in vgradnja
CS-UML 1303 Pilotski in navigacijski merilniki
CS-UML 1305 Merilniki pogonske skupine
CS-UML 1307 Ostala oprema
CS-UML 1321 Razporeditev in vidnost
CS-UML 1323 Merilnik hitrosti
CS-UML 1325 Odjem statičnega tlaka
CS-UML 1337 Merilniki pogonske skupine
III. Električni sistemi in oprema
CS-UML 1353 Zasnova in vgradnja akumulatorjev
CS-UML 1365 Električni vodniki in oprema
CS-UML 1431 Radio in radio-navigacijska oprema
G. Omejitve obratovanja in informacije
CS-UML 1505 Hitrosti letenja
CS-UML 1507 Hitrost manevriranja
CS-UML 1511 Hitrost z izvlečenimi zakrilci
CS-UML 1515 Hitrost za izvlečenje podvozja
CS-UML 1517 Hitrost v turbolentni atmosferi
CS-UML 1519 Masa in lege masnega središča
CS-UML 1521 Omejitve pogonske skupine
CS-UML 1529 Priročnik za vzdrževanje
CS-UML 1545 Merilnik hitrosti
CS-UML 1547 Magnetni kompas
CS-UML 1549 Merilniki pogonske skupine
CS-UML 1553 Merilnik količine goriva
CS-UML 1555 Označevanje krmilja
CS-UML 1557 Ostale oznake in napisi
CS-UML 1583 Obratovalne omejitve
CS-UML 1585 Obratovalni podatki in postopki
I. Zasnova in izvedba gradnje
CS-UML 1923 Krmiljenje kota koraka
2.
Obremenitve zaradi reševalne naprave
3.
Vgradnja reševalnega sistema
Dodatne zahteve za aerovleko z ultralahkimi letali
B1. Krmilje vlečne sklopke
B2. Kazalnik kritične temperature motorja
B3. Naprava za nadzor vlečenega letala
B4. Vrv za aerovleko in predvideno prelomno mesto
F. Obratovalni podatki in omejitve
Primerljivost s CS 22 in CS VLA
Ti predpisi gradnje so uporabni za ultralahka motorna letala z aerodinamičnim krmiljem:
1.
katerih največja vzletna masa:
a. za enosedežna letala ni večja od 300 kg z dovoljenim pribitkom mase reševalne naprave,
b. za dvosedežna letala ni večja od 450 kg z dovoljenim pribitkom mase reševalne naprave.
Za reševalno napravo, ki vključuje vse potrebne elemente za pritrditev in proženje, se sme pavšalno upoštevati 22,5 kg za dvosedežna letala in 15 kg za enosedežna letala.
2.
katerih najmanjša hitrost v obliki za pristanek VS0 iz člena CS-UML 49 ni večja od 65 km/h.
CS-UML 21 Izvedba dokazov
Vse zahteve tega poglavja morajo upoštevati vse možne lege masnega središča in mase letala, v obsegu obremenitev za katere je dokazovanje ustreznosti izpeljano, in sicer s preskusi in najmanj enim vzorčnim letalom.
Dokazi morajo biti izpeljani za vse oblike letenja v katerih bo letalo letelo, če ni drugače določeno.
V tem poglavju niso zajete vse zahteve, ki dokazujejo skladnost dokazov s preskusnimi poleti.
1.
Merilna oprema za preskusne polete:
a. Za preskusne polete naj bo letalo opremljeno z merilno opremo, ki omogoča enostavno izvedbo meritev in opazovanj.
b. Pred začetkom preskusov naj se določi natančnost merilne opreme in njihove korekcijske tabele ali diagrame.
2.
Pred izvedbo preskusnih poletov naj bodo izvedeni naslednji preskusi na tleh:
a. preskus pogonskega sistema po postopku v poglavju E, podpoglavje I., CS-UML 901,
b. meritve maksimalnega odklona krmilnih površin, kril, zakrilc in sistemov za upravljanje.
3.
Preskus funkcionalnosti
Pred začetkom preskusnih poletov naj bodo na tleh izvedeni vsi funkcionalni preskusi sistemov in letala.
CS-UML 23 Razporeditev masnih bremen
1. Območje lege masnega središča, pri katerem je letalo varno krmarljivo, določi prosilec. Dokazano varno območje lege masnega središča mora segati od skrajne prednje lege, preko skrajne zadnje lege do točke, ki je za skrajno zadnjo lego masnega središča pomaknjena za 1 % srednje aerodinamične tetive ali za10 mm. Upoštevati je potrebno vrednost, ki je večja.
2.
Območje lege masnega središča ne sme biti ožje od tistega, ki je določeno z naslednjimi masami vsakega potnika:
a. najmanjša masa 70 kg, največja masa 100 kg (ne več kot 170 kg pri dvosedu).
Upoštevati je potrebno najbolj neugodne možnosti razporeditve masnih bremen tovora in goriva.
Največja vzletna masa je določena tako, da:
a. največje mase, ki jo je prosilec predlagal,
b. največje načrtovane mase, pri kateri je dokaz izpeljan za vse možne obremenitve ogrodja in skladna z vsemi zahtevami letenja.
2.
Ni manjša od vsote mas praznega letala z vso minimalno opremo letala, mase potnikov in sicer najmanj 100 kg za enosedežno letalo ali najmanj 170 kg za dvosedežno letalo ter mase goriva za pol ure letenja pri največji stalni moči motorja.
3.
Najmanjša vzletna masa ne sme biti večja od vsote:
a. mase praznega letala v CS-UML 29 1.a. in
CS-UML 29 Masa praznega letala in pripadajoča lega masnega središča
1. Masa praznega letala in pripadajoča lega masnega središča se določi s tehtanjem letala
i. stalno vgrajenim balastom,
ii. zahtevano minimalno opremo in reševalno napravo
iii. neuporabnim gorivom, največjo količino olja (če obstaja), hidravličnega olja (če obstaja) in hladilne količine (če obstaja);
b. brez sledečega tovora:
ii. ostalih enostavno odstranljivih delov.
2.
Seznam opreme letala v času tehtanja praznega letala mora biti točno naveden, tehtanje pa brez težav ponovljivo.
3.
Poročilu o tehtanju mora biti priložen tudi seznam osnovne opreme (na primer: velikost pnevmatik, blatniki, velikost posode za gorivo, itd.) ter seznam dodatne opreme (na primer: avionika, dodatno ogrevanje, vlečna sklopka, če je vgrajena, itd.).
Dokaz skladnosti z zahtevami iz tega poglavja mora biti izveden za največjo vzletno maso, pri brezvetrju in mednarodni standardni atmosferi na morski gladini.
CS-UML 49 Hitrost prevlečenega leta
1. VS0 je hitrost prevlečenega leta (CAS), če je varno dosegljiva, ali je najmanjša hitrost pri kateri je letalo še krmarljivo. Pri tem je motor v prostem teku ali ugašen. Upošteva se tisto stanje pri katerem je VS0 večja in:
a. letalo je v pristajalni obliki,
b. letalo ima največjo dovoljeno vzletno maso.
2.
VS1 je hitrost prevlečenega leta (CAS), če je varno dosegljiva, ali je najmanjša hitrost pri kateri je letalo še krmarljivo. Pri tem je motor v prostem teku ali ugašen in:
a. letalo je v preskusni obliki v kateri se VS1 preskuša,
b. letalo ima največjo dovoljeno vzletno maso.
3.
VS0 in VS1 morajo biti pridobljeni po postopkih, določenih v členu CS-UML 201.
Razdalja za vzlet mora biti izmerjena na suhem, ravnem, kratko pokošenem travniku in v brezvetrju. Meri se od mesta mirovanja do mesta, nad katerim letalo doseže višino 15 m. Največja dovoljena vzletna razdalja je 300 m.
V priročnik letala se vpiše povprečna vzletna razdalja šestih preskusnih poletov.
Hitrost največjega vzpenjanja mora biti večja od 1,5 m/s in dosežena pod naslednjimi pogoji:
1.
moč motorja ni večja od največje vzletne moči,
3.
največja vzletna masa letala,
4.
zakrilca v predvidenem položaju za vzpenjanje in brez prekoračitve predpisanih mejnih temperatur motorja.
III. Krmarljivost in okretnost
1. Letalo mora biti varno krmarljivo in odzivno:
a. med vzletanjem pri največji vzletni moči,
e. pri pristajanju z dodano močjo ali prostim tekom motorja,
f. pri nenadni odpovedi motorja.
2.
Prehod iz enega v drug manever mora biti lahek (vključno z zavijanjem, če konfiguracija to dovoli), pri vseh verjetnih pogojih letenja, brez posebnih spretnosti pilotiranja, pozornosti in naprezanja pilota, ter brez prekoračitve faktorja preobremenitve, pri vseh dopustnih močeh motorja, tudi pri nenadni odpovedi motorja. Majhna odstopanja od priporočenih postopkov ne smejo povzročiti nevarnega načina letenja.
3.
Vse nenavadne letalne lastnosti, ki so opazne pri preskusnih poletih za dokaz skladnosti z zahtevami letenja in vse občutne spremembe letalnih lastnosti zaradi dežja, morajo biti ugotovljene pri vseh dovoljenih nastavitvah moči motorja.
4.
Če pilot težko premaguje sile pri krmarjenju, morajo biti mejne zmožnosti premagovanja sil ovrednotene z meritvami. Največje dovoljene sile za triosno krmilje so navedene v spodnji tabeli. Te omejitve veljajo za vse dovoljene nastavitve moči motorja.
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|sila na palici ali| višina | nagib | smer | zakrilca, |
|pedalih | | | | podvozje |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
| | daN | daN | daN | daN |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|a) kratkotrajno | 20 | 10 | 40 | 10 |
|upravljanje | | | | |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|b) dolgotrajno | 2 | 1,5 | 10 | |
|upravljanje | | | | |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
Pri krmilih, ki delujejo na podlagi spreminjanja lege masnega središča in ostalem neobičajnem krmilju, ko pilot ne more premagovati navedenih sil, se je potrebno posvetovati z ustanovo, ki preskuša vzorčna letala.
5.
Odklon glavnih in pomožnih krmilnih površin se zaradi elastičnih deformacij pogona krmil ne sme toliko zmanjšati, da bi ultralahko letalo postalo težko krmarljivo.
CS-UML 145 Vzdolžna krmarljivost
1. Pri vsaki hitrosti pod 1,3 VS1 mora biti možno z upravljanjem višinskega krmila nos povesiti tako, da letalo nemudoma pospeši na 1,3 VS1.
a. Pogoji za preskus: vse možne oblike za letenje in nastavitve moči motorja, pri tem je letalo trimano na 1,3 VS1 (če je trimanje predvideno).
2.
V vsem območju obremenitvene ovojnice mora biti možno upravljanje z vsemi napravami letala (podvozje, zakrilca, nastavitev moči motorja, itd.), brez posebnih spretnosti pilota in brez prekoračenih sil za krmarjenje določene v CS-UML 143.
3.
Pri VDF mora biti možno za vse dovoljene lege masnega središča in nastavitve moči motorja, dvigniti nos letala tako, da prične letalo varno upočasnjevati.
CS-UML 147 Prečna in smerna krmarljivost
Pri ustreznem krmarjenju letala mora letalo preiti iz enega zavoja z nagibom 30° v nasprotni zavoj z nagibom 30° v času, ki ni daljši od 5 sekund pri hitrosti VS1 in VNE ter, če je izvedljivo z izvlečenim podvozjem in izvlečenimi zakrilci.
CS-UML 155 Sile na ročici višinskega krmila pri manevrih
Sila na ročici višinskega krmila mora v manevru ali v izhodu iz manevra naraščati s faktorjem preobremenitve. Sila, s katero se poveča faktor preobremenitve do dopustnih mej, ne sme biti manjša od 5 daN, pri vseh hitrostih, pri katerih so meje faktorja preobremenitve lahko dosežene, brez prevlečenja, z zakrilci in če je izvedljivo z uvlečenim podvozjem.
Za letala, ki imajo krmilje izvedeno na principu premikanja lege masnega središča, je potrebno najmanjšo silo na krmilnem pogonu, za dosego dopustne meje faktorja preobremenitve, določiti s pomočjo ustanove, ki preskuša vzorčna letala.
Trimanje za vodoravni let mora biti izvedeno tako, da letalo po vseh treh oseh, za vse nastavitve moči motorja, v skrajnih legah masnega središča in hitrostnem območju od 1,3 VS1 do 2,0 VS1 ohranja svoj položaj in hitrost pri nedotaknjenem pogonu krmil.
Letalo mora izpolnjevati pogoje tega poglavja od CS-UML 173 do CS-UML 181. Poleg tega mora biti stabilno in krmarljivo pri vseh normalnih pogojih upravljanja.
CS-UML 173 Statična vzdolžna stabilnost