Nalaganje dokumenta...
Zakon o dohodnini (prečiščeno besedilo)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-727/1992, stran 885 DATUM OBJAVE: 27.3.1992
RS 14-727/1992
727. Zakon o dohodnini (prečiščeno besedilo) (ZDoh)
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Republike Slovenije je na seji 10. marca 1992 na podlagi 182. člena poslovnika Skupščine Republike Slovenije in sklepa Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin z dne 27. decembra 1991 določila prečiščeno besedilo zakona o dohodnini, ki obsega: zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), ki je pričel veljati 1. januarja 1991 in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91-I), ki je pričel veljati 1. januarja 1992.
Št. 435-01/90-4/55
Ljubljana, dne 10. marca 1992.
Skupščina Republike Slovenije Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Anton Tomažič l. r.
ZAKON
O DOHODNINI
(prečiščeno besedilo)
O DOHODNINI
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Republiki Sloveniji so z dohodnino obdavčeni dohodki, določeni s tem zakonom.
2. člen
Viri dohodnine so:
-
osebni prejemki;
-
dohodki iz kmetijstva;
-
dohodki iz dejavnosti;
-
dohodki iz kapitala;
-
dohodki iz premoženja;
-
dohodki iz premoženjskih pravic.
3. člen
Viri iz prejšnjega člena se med letom obdavčujejo z davki, določenimi s tem zakonom kot podvrstami dohodnine.
Odmerjeni oziroma obračunani davki iz prejšnjega odstavka se odštejejo od dohodnine.
4. člen
Višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno.
II. DOHODNINA
5. člen
Dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) razen, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če je bivala na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in je na tem območju dosegala dohodke iz 2. člena tega zakona.
6. člen
V osnovo za dohodnino se vštevajo:
-
letni znesek plače (v nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
vsak posamezen prejemek za priložnostno opravljeno storitev v višini, od katere je bil obračunan davek po odbitku;
-
letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka in za posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
dobiček, dosežen s prodajo kapitala;
-
letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja;
-
dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;
-
dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja;
-
dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.
7. člen
Osnova za dohodnino se zmanjša za:
1.
sredstva, vložena v obveznice, delnice in v vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij ter v deleže zadrug;
2.
znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti in znesek sredstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, zmanjšan za višino sredstev znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva;
3.
reinvestirani del udeležbe v dobičku;
4.
znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih;
5.
znesek sredstev vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo;
6.
sredstva, ki jih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine, v sporazumu, sklenjenim z imetnikom spomenika, soglašala;
7.
prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije;
8.
znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje;
9.
znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobivanje novih znanj;
10.
znesek sredstev, namenjen za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s področja znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti ipd.). Če davčni organ dvomi, da gre za sredstva, namenjena znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ;
11.
znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. Če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ;
12.
plačane članarine političnim strankam in sindikatom;
13.
plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam;
14.
plačane zneske samoprispevka;
15.
letna poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;
16.
8% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu za katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti.
Zmanjšanje osnove po 1. točki se prizna po vsakem vrednostnem papirju in potrdilu o plačanem deležu oziroma vlogi samo enkrat.
Zmanjšanje za namene po tem členu ne more presegati 10% osnove za dohodnino, razen zmanjšanja po 14., 15. in 16. točki tega člena.
Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti.
8. člen
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 8% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 2% navedene plače.
Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju izven stalnega prebivališča, se olajšava iz prejšnjega odstavka poveča za 4% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20%, za otroka, trajno nezmožnega za delo pa 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Če ima vzdrževani družinski član iz kakršnihkoli virov lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana.
Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznavanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal in v tem času doseženi lastni dohodki takega člana.
9. člen
Vzdrževani družinski člani po tem zakonu so:
-
zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, predpisane v prvem odstavku 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna olajšava), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma sporazumom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine; razvezanemu zakoncu se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;
-
otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji, ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti; za delo nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine, določene v 8. členu tega zakona;
-
pastorek, pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino;
-
vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev in
-
starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave.
Olajšava se prizna pod pogojem, da starši živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu oziroma so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Olajšava se uveljavlja na podlagi potrdila socialnega zavoda oziroma centra za socialno delo. Olajšava se prizna pod enakimi pogoji tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Zavezancem, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takih primerih pripada zavezancu posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov za katere bi mu po drugi alinei prvega odstavka tega člena pripadala posebna olajšava, če bi bili zavezanci za dohodnino.
10. člen
Stopnje dohodnine so:
+-------------------------+----------------------------------------------+ |Če znaša letna osnova SLT| Znaša davek | +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+ | nad| do| SLT| SLT| +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+ | | 60.000| 19%| | +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+ | 60.000| 120.000| 11.400 + 28%| nad 60.000| +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+ | 120.000| 240.000| 28.200 + 35%| nad 120.000| +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+ | 240.000| 480.000| 70.200 + 40%| nad 240:000| +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+ | 480.000| | 166.200 + 45%| nad 480.000| +-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
Zneski iz prejšnjega odstavka se valorizirajo s koeficientom porasta poprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko leta, za katero se opravi valorizacija, glede na predhodno leto.
Valorizirane zneske ugotovi republiški davčni organ in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
11. člen
Če zavezanec dokaže, da je prejel dohodke za dela, ki jih je ustvarjal dalj kot eno leto, oziroma da njegovi dohodki izvirajo iz preteklih let, ali da jih je prejel za več let vnaprej, se razdelijo na toliko enakih delov, kolikor let je delo ustvarjal oziroma za kolikor let je prejel dohodke. V osnovo za dohodnino se vštevajo vsi dohodki, pri določitvi stopnje pa se upoštevajo dohodki, ki odpadejo na eno leto.
12. člen
Odmerjena dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov.
Če je bil od dohodkov, ki se vštevajo v osnovo za dohodnino, plačan davek v tujini, se odmerjena dohodnina zmanjša za ta davek.
Če se zavezancu pri odmeri davka od posamezne vrste dohodka prizna olajšava, se za to olajšavo zmanjša dohodnina.
III. OBDAVČITEV POSAMEZNIH VRST DOHODKOV
1. Davek od osebnih prejemkov
13. člen
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema:
-
plačo iz delovnega razmerja;
-
pokojnino;
-
prejemke dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev:
1.
organom družbenopolitičnih skupnosti ter domačim pravnim in fizičnim osebam;
2.
tujim pravnim in fizičnim osebam, če so storitve opravljene na območju Republike Slovenije.
Zavezanec po prvi alinei prejšnjega odstavka je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema plačo iz tujine za delo na območju Republike Slovenije.
Fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, je zavezanec za davek od prejemkov po prvi in tretji alinei prvega odstavka, če so ti prejemki doseženi na območju Republike Slovenije.
Za zavezanca po drugi alinei prvega odstavka, se šteje tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema pokojnino iz tujine.
14. člen
Osnova za davek od osebnih prejemkov je:
-
plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen nadomestil materialnih stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem;
-
plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi;
-
pokojnina, povečana s koeficientom poprečne stopnje davka od osebnih prejemkov in poprečno stopnjo prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo od plače iz delovnega razmerja; koeficient ugotovi republiški davčni organ in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
-
vsak posamezni bruto prejemek za priložnostno opravljeno storitev.
Zmanjšanje osnove za dohodnino po 15. in 16. točki 7. člena tega zakona ter posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po 8. členu tega zakona se upošteva že pri odmeri davka od osebnih prejemkov. Kriterij za ugotovitev višine zmanjšanja plače oziroma pokojnine je poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se prizna pri obdavčitvi plače in pokojnine na podlagi skupne pisne izjave o vzdrževanih družinskih članih, ki jo je zavezanec dolžan predložiti izplačevalcu osebnih prejemkov.
Za določitev osnove po tretji alinei prvega odstavka tega člena se pri družinski pokojnini upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo.
15. člen
Stimulacije in bonitete iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov so:
1.
plačila delodajalca za:
-
neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter druga osebna zavarovanja;
-
stroške nastanitve;
-
stroške izobraževanja, ki niso v zvezi z zaposlitvijo;
2.
razlika med revalorizacijskimi obrestmi in obrestmi, ki jih je delodajalec obračunal od posojila, danega delavcu. Revalorizacijske obresti se obračunavajo na podlagi rasti cen na drobno v mesecu pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se vštevajo obresti od danega posojila;
3.
znesek popustov, ki jih delodajalec da delavcu na svoje proizvode in storitve;
4.
vrednost daril delodajalca;
5.
0,5% knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno, če je dano v uporabo delavcu tudi za privatne namene.
Če delavec vodi evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, se v osnovo za davek všteje znesek kilometrine, 70% tega zneska, če krije stroške goriva sam.
16. člen
Stopnje davka so:
&fbco;binary entityId="f795287d-bf68-47e0-8664-5cf0b7ce3ac1" type="gif"&fbcc;
Če se plača oziroma pokojnina izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela plače oziroma pokojnine ugotovi višina mesečne plače oziroma pokojnine in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače oziroma pokojnine. Plača oziroma pokojnina, izplačana za več mesecev, se razdeli na toliko enakih delov, za kolikor mesecev se izplačuje. Obračun davka se izvrši od celotnega izplačanega zneska plače oziroma pokojnine po stopnji, ki ustreza znesku plače oziroma pokojnine enega meseca.
Stopnja davka od prejemka za priložnostno opravljanje storitev je 20%.
17. člen
Davka od osebnih prejemkov se ne plačuje od:
1.
prejemkov iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj;
2.
dodatkov in priznavalnin, izplačanih udeležencem narodnoosvobodilne vojne;
3.
prejemkov po predpisih o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941«;
4.
prejemkov po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne;
5.
prejemkov za delo med rehabilitacijo;
6.
prejemkov po predpisih o pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 do 1939, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912 do 1918;
7.
prejemkov za občasno ali začasno nego oziroma pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačajo invalidske organizacije;
8.
jubilejnih nagrad, odpravnin in denarnih nadomestil izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
9.
prejemkov iz naslova socialno-varstvenih pomoči kamor sodijo:
-
varstveni dodatek k pokojnini,
-
denarna pomoč za brezposelnost,
-
družbena pomoč otrokom,
-
denarna pomoč kot edini in dopolnilni vir preživljanja, ter začasne in enkratne socialne pomoči;
10.
prejemkov iz naslova rejnin ter oskrbe v tuji družini;
11.
prejemkov iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
12.
dodatkov za pomoč in postrežbo;
13.
prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del invalidskih oseb z najmanj 70% telesno okvaro, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja;
14.
prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del oseb, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja v skladu z zakonom;
15.
prejemkov iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja;
16.
štipendij;
17.
nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter aktov kulturnih in znanstvenih zavodov ter gospodarskih zbornic, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;
18.
nagrad za življenjsko delo oziroma dosežke, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom, umetnikom in športnikom;
19.
nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom, umetnikom in športnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo ter izjemne dosežke na področju telesne kulture.
18. člen
Od plače, prejete za delo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu takšnega predstavništva ali organizacije v Republiki Sloveniji, ne plačujejo davka:
1.
šefi tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev in diplomatsko-konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za diplomatsko-konzularne funkcije, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso slovenski državljani;
2.
diplomatsko-konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih diplomatsko-konzularnih predstavništvih ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;
3.
funkcionarji Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih agencij ter strokovnjaki tehnične pomoči Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih agencij;
4.
hišno osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev ter mednarodnih organizacij in zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;
5.
funkcionarji, strokovnjaki in administrativno osebje mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani.
Davka od osebnih prejemkov tudi ne plačujejo častni konzularni funkcionarji tujih konzularnih predstavništev od tistih plač in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje konzularnih funkcij.
19. člen
Zavezancu, ki dosega plačo z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi in zavezancu, ki prejema pokojnino iz tujine, se obračunani davek zmanjša za davek, ki je bil od teh osebnih prejemkov plačan v tujini.
20. člen
Davek od osebnih prejemkov obračuna in vplača izplačevalec teh prejemkov.
2. Davek od dohodka iz kmetijstva
21. člen
Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
Če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.
Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra.
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti davčni organ tudi v primerih, ko te do 31. decembra tekočega leta še niso bile izvršene v katastrskem operatu.
22. člen
Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.
23. člen
Osnova za davek iz kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
24. člen
Zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo štirih let.
Znižanje katastrskega dohodka ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, za katero zavezanec uveljavlja znižanje za namene iz prejšnjega odstavka.
Znižanje katastrskega dohodka zavezanec uveljavlja s posebno vlogo, kateri priloži dokazila o višini vloženih sredstev.
Če zavezanec uveljavlja znižanje katastrskega dohodka po 31. maju leta, za katero se davek odmerja, se olajšava prizna pri odmeri za naslednje leto.
25. člen
Stopnje davka so:
-
0% od osnove, ki znaša do 50% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu;
-
8% od osnove, ki presega 50% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena plačuje fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, in na njenem območju dosega dohodek iz kmetijstva, davek iz kmetijstva po stopnji 19%.