567. STALIŠČA IN SKLEPE SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE OB IZTEKU TRIMESEČNEGA MORATORIJA ZA NADALJNJE URESNIČEVANJE OSAMOSVOJITVENIH AKTOV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE Z DNE 25. JUNIJA 1991, PREDPISANEGA Z »BRIONSKO DEKLARACIJO« Z DNE 7. JULIJA 1991
Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji zborov dne 2. oktobra 1991 na podlagi 1. alinee 4. točke ustavnega amandmaja LXXII k ustavi Republike Slovenije in 261. ter 262. člena poslovnika Skupščine Republike Slovenije sprejela
STALIŠČA IN SKLEPE
SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE OB IZTEKU TRIMESEČNEGA MORATORIJA ZA NADALJNJE URESNIČEVANJE OSAMOSVOJITVENIH AKTOV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE Z DNE 25. JUNIJA 1991, PREDPISANEGA Z »BRIONSKO DEKLARACIJO« Z DNE 7. JULIJA 1991
Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji vseh treh zborov 2. oktobra 1991 ugotovila, da se 7. oktobra 1991 izteče trimesečni moratorij za nadaljnje postopke, predvidene z deklaracijo ob neodvisnosti z dne 25. junija 1991 ter z zakoni, sprejetimi do 25. junija 1991, ki je bil predpisan s skupno deklaracijo, sprejeto na Brionih 7. julija 1991, potrjeno v Skupščini Republike Slovenije 10. julija, in podpisano v Zagrebu 11. julija 1991. S tem prenehajo tudi vse obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela s podpisom skupne deklaracije ter aneksa št. I in aneksa št. II, četudi zaradi objektivnih in drugih okoliščin niso bile uresničene vse zahteve iz skupne deklaracije in obeh aneksov, predvsem pa ni prišlo do dogovora o prihodnjih povezavah in sodelovanju med republikami bivše SFRJ in miru na ozemlju te nekdanje države. Ker za neizpolnitev teh zahtev ni odgovorna Republika Slovenija, ki je s svoje strani storila vse, za kar se je s podpisom skupne deklaracije in obeh aneksov zavezala, Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da z iztekom moratorija za Republiko Slovenijo vse te obveznosti dejansko prenehajo.
Ne glede na to pa je Republika Slovenija še vedno zainteresirana za sporazumno reševanje in urejanje vseh vprašanj, odprtih po razdružitvi Republike Slovenije z ostalimi deli bivše SFRJ, za sporazum v zvezi z medsebojnimi obveznostmi in terjatvami ter v zvezi z delitvijo nekdanjega federalnega premoženja, kakor tudi za dogo-vor o prihodnjih oblikah sodelovanja med suverenimi državami na ozemlju bivše SFRJ in sporazumno ureditev vseh vprašanj v zvezi z nasledstvom bivše SFRJ.
V skladu s tem je Slovenija ne le pripravljena sodelovati, temveč je tudi zainteresirana za nadaljnje sodelovanje na konferenci v Haagu.
Republika Slovenija je vedno izpričevala pripravljenost za sporazumevanje, pogajanja in mirno razrešitev odprtih vprašanj na ozemlju bivše SFRJ, ki naj bi pripeljali do polne uveljavitve svobodno izražene volje njenih prebivalcev za samostojnost in neodvisnost.
Odločitvi Republike Slovenije za neodvisnost, utemeljeni na univerzalni pravici narodov do samoodločbe in na plebiscitu, izvedenem 23. decembra 1990, je sledila groba vojaška intervencija oboroženih sil SFRJ, ki je povzročila številne žrtve in razdejanje. Republika Slovenija je v tem konfliktu uspela ubraniti svojo samostojnost in teritorialno integriteto.
Ker Republika Slovenija želi biti država, ki spoštuje splošna načela mednarodnega prava in sprejema procedure, ki jih je Evropa zgradila za zavarovanje miru in demokratičnega razvoja, ki zagotavlja blagostanje in prihodnost vsem državljanom, je Skupščina Republike Slovenije v želji, da se konflikt uredi po mirni poti, 10. julija 1991 sprejela brionsko skupno deklaracijo Republike Slovenije, Republike Hrvaške, SFRJ in Evropske skupnosti ter s tem pristala na moratorij.
Republika Slovenija je ves čas moratorija v dobri veri izpolnjevala določbe Brionske deklaracije. Organi naše države so korektno sodelovali z opazovalno misijo Evropske skupnosti, navzočnost katere je v veliki meri prispevala k nadzoru premirja in umiku enot JLA iz Republike Slovenije, ki se morajo na podlagi sklepa Predsedstva SFRJ z dne 18. julija 1991 umakniti iz naše države v roku treh mesecev.
Kljub pripravljenosti Republike Slovenije za sporazumno razreševanje odprtih vprašanj se agresija proti Republiki Sloveniji nadaljuje z nevojaškimi sredstvi. V nasprotju z Brionsko deklaracijo se je v času moratorija razvila gospodarska vojna organov in institucij SFRJ in nekaterih republik oziroma njihovih delov proti Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija je praktično izključena iz monetarnega in deviznega sistema; prihaja do plenitve premoženja podjetij iz Republike Slovenije v Srbiji, Črni gori ter delih Bosne in Hercegovine; organi SFRJ z dezinformacijami Evropski skupnosti o carinskem nadzoru blaga in potnikov na meji Republike Slovenije povzročajo ogromno gospodarsko škodo gospodarstvu Republike Slovenije; še posebej pa je Republika Slovenija prizadeta z blokado letališč oziroma ukrepi zračne kontrole letenja, ki povzročajo veliko škodo letališčem in avioprevozniku v Republiki Sloveniji, motnje v prometni povezanosti Republike Slovenije s svetom in onemogočajo normalen pretok blaga, kapitala in ljudi.
Ker Skupščina Republika Slovenije ugotavlja, da vojaška, ekonomska in druga agresija na Republiko Slovenijo, nadaljevanje vojne na Hrvaškem ter odsotnost zaupanja med republikami bivše SFRJ onemogočajo možnost oblikovanja skupnosti suverenih držav na ozemlju bivše SFRJ, se bo Republika Slovenija povezovala z drugimi državami zgolj na temelju mednarodno priznane neodvisnosti in suverenosti ter konkretnih interesov.
V skladu s tem stališčem Skupščina Republike Slovenije sprejema naslednje sklepe:
Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da se moratorij, predpisan z brionsko Skupno deklaracijo, 7. oktobra 1991 izteče in da kar zadeva Republiko Slovenijo ni razlogov za njegovo podaljšanje.
V skladu s tem se z 8. oktobrom 1991 nadaljuje uresničevanje in izvajanje:
-
Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,
-
Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,