Nalaganje dokumenta...
Uredba o intervenciji dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2024
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 132-4068/2023, stran 12200 DATUM OBJAVE: 22.12.2023
RS 132-4068/2023
4068. Uredba o intervenciji dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2024
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o intervenciji dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2024
o intervenciji dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2024
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa izvajanje intervencije dobrobit živali v letu 2024 (v nadaljnjem besedilu: intervencija DŽ) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP). Strateški načrt SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).
(2)
S to uredbo se za intervencijo DŽ določajo namen podpore, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, pogoji za izplačilo sredstev in finančne določbe za izvajanje:
1.
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1620 z dne 8. avgusta 2023 o začasnih nujnih ukrepih, ki za leto 2023 odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki, ter o ukrepih v zvezi z njimi (UL L št. 199 z dne 9. 8. 2023, str. 101), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
2.
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1508 z dne 20. julija 2023 o odstopanju za leto 2023 od člena 44(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za intervencije v obliki neposrednih plačil ter intervencije za razvoj podeželja na osnovi površin in živali (UL L št. 184 z dne 21. 7. 2023, str. 17);
3.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463);
4.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2141 z dne 13. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/130 glede poročanja o sankcijah v zvezi s pogojenostjo ter Izvedbene uredbe (EU) 2021/2290 glede poročanja o predplačilih za kazalnike učinka, ki se uporabijo za potrditev smotrnosti, in o zbirnih vrednostih kazalnikov učinka (UL L št. 2023/2141 z dne 16. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
5.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1975 z dne 10. avgusta 2023 o začasnih nujnih ukrepih, ki za leto 2023 odstopajo od nekaterih določb Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki, ter o ukrepih v zvezi z njimi (UL L št. 235 z dne 25. 9. 2023, str. 4).
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
2.
plemenska mladica je samica prašiča, ki je težja od 50 kg in še ni prasila;
3.
sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
4.
tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
5.
pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma spolne zrelosti;
6.
gospodarstvo je gospodarstvo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024;
7.
G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024;
8.
neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
9.
izpust je ograjena površina ob hlevu ali s hlevom povezana površina v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem;
10.
največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne kategorije, pri katerem je na gospodarstvu izpolnjena zahteva iz druge alineje 1. točke ter prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;
11.
koprološka analiza je parazitološka preiskava iztrebkov (blata) živali, s katero se ugotavlja prisotnost jajčec notranjih zajedavcev oziroma njihovih invazijskih ličink;
12.
krave molznice so krave, ki se molzejo v obdobju paše iz 1. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe;
13.
tele je govedo do šestega meseca starosti;
14.
drobnica so ovce in koze v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;
15.
planina je planina v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024;
16.
skupni pašnik je skupni pašnik v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024;
17.
pooblaščena organizacija je organizacija v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev;
18.
seznam koproloških analiz je seznam, na katerega pooblaščene organizacije, določene s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goveda, drobnice in kopitarjev, v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID) iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo datum koprološke analize, število vzorcev blata, potrebnost tretiranja živali, datum izdaje zdravila in povzročitelja okužbe;
19.
seznam izjav za izkoreninjenje goveje virusne diareje je seznam, na katerega veterinarske organizacije, določene s predpisom, ki ureja status črede proste goveje virusne diareje, v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke KMG-MID iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo podatek o dani izjavi o izvedbi aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede proste goveje virusne diareje in podatke o izvedenih aktivnostih;
20.
seznam hlevov za perutnino je seznam, na katerega izvajalec pregledov gospodarstev iz drugega odstavka 45. člena te uredbe v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke KMG-MID iz registra kmetijskih gospodarstev prevzame ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnese registrsko številko hleva oziroma zaporedno številko hleva, uporabno površino hleva, največje dovoljeno število živali v hlevu, upravičenec iz 5. člena te uredbe pa vnese število vseljenih in število izseljenih živali ob vsaki naselitvi in izpraznitvi hleva;
21.
hlev je objekt v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
22.
jata je jata v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
23.
kokoši nesnice so kokoši nesnice v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
24.
alternativni sistemi reje kokoši nesnic so sistemi reje, v katerih se kokoši nesnice ne redijo v kletkah, tudi če gre za obogatene kletke, in ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
25.
gostota naseljenosti kokoši nesnic je število kokoši nesnic na kvadratni meter uporabne površine;
26.
uporabna površina za kokoši nesnice je uporabna površina v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
27.
pitovni piščanci so piščanci v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
28.
gostota naseljenosti piščancev je gostota naseljenosti piščancev v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
29.
uporabna površina za pitovne piščance je uporabna površina za pitovne piščance v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali.
3. člen
(podintervencije)
Intervencija DŽ se izvaja v okviru petih podintervencij, in sicer za:
1.
prašiče (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – prašiči),
2.
govedo (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – govedo),
3.
drobnico (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – drobnica),
4.
konje (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – konji) in
5.
perutnino (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – perutnina).
II. VSEBINA INTERVENCIJE
1. Splošno
4. člen
(namen intervencije)
Namen intervencije DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost, in običajno rejsko prakso, ki je v skladu z Uredbo 2021/2115/EU opredeljena za te zahteve v strateškem načrtu SKP.
5. člen
(upravičenec)
Upravičenec do plačil iz intervencije DŽ (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:
-
se prostovoljno vključi v eno ali več podintervencij intervencije DŽ in
-
izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
6. člen
(vlaganje zahtevka)
(1)
Intervencija DŽ je enoletna intervencija. Za intervencijo DŽ se zahtevki vložijo ločeno za posamezno podintervencijo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024. Zahtevki so sestavni del zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024.
(2)
Zahtevek za podintervencijo DŽ – govedo, zahtevek za podintervencijo DŽ – drobnica in zahtevek za podintervencijo DŽ – konji se vlagajo za kmetijsko gospodarstvo. Zahtevek za podintervencijo DŽ – prašiči in zahtevek za podintervencijo DŽ – perutnina pa se, kjer je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, vložita za vsako posamezno gospodarstvo, za katero se podintervencija DŽ – prašiči oziroma podintervencija DŽ – perutnina uveljavljata.
7. člen
(usposabljanje)
(1)
Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 5. člena te uredbe ali član kmetije oziroma oseba, zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora opraviti usposabljanje s področja intervencije DŽ v obsegu najmanj štirih pedagoških ur v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencije izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev.
(2)
Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje kmetijske dejavnosti, se to usposabljanje šteje za opravljeno obveznost tudi za kmetijsko gospodarstvo, na katerem je udeleženec usposabljanja nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena nosilcu kmetijskega gospodarstva iz 5. člena te uredbe ali članu kmetije oziroma osebi, zaposleni na kmetijskem gospodarstvu, ki so že opravili usposabljanje na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2023, usposabljanja za leto 2024 ni treba opraviti.
(4)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) za upravni pregled izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2024, 15. januarja 2025 iz evidence o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za to kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.
2. Podintervencija DŽ – prašiči
8. člen
(vstopni pogoji)
(1)
Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, izveden pregled gospodarstva in podatke iz pregleda gospodarstva najpozneje en dan pred vložitvijo zahtevka iz 6. člena te uredbe vnesene v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.
(2)
Na dan pregleda gospodarstva mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, rediti:
-
10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače;
-
50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen;
-
50 ali več pitancev, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pregled gospodarstva ni potreben, če ima upravičenec že opravljen pregled gospodarstva na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2023 in v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 na gospodarstvu ni sprememb glede izpolnjevanja zahtev iz 11. člena te uredbe. Če so v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 na gospodarstvu nastale spremembe glede izpolnjevanja zahtev iz 11. člena te uredbe, pa mora biti znova opravljen pregled gospodarstva iz prvega odstavka tega člena.
9. člen
(pregled gospodarstva)
(1)
Pregled gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega najmanj:
1.
pregled in popis podatkov o objektih na gospodarstvu, podatkov o številu plemenskih svinj in plemenskih mladic ter številu tekačev in pitancev;
2.
pregled pogojev za izpolnjevanje posamezne zahteve iz 12. člena te uredbe;
3.
določitev največjega dovoljenega števila živali v primeru uveljavljanja zahtev za večjo neovirano talno površino iz druge alineje 1. točke in prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;
4.
izris tlorisa za posamezen objekt na gospodarstvu, v katerem je bil opravljen pregled izpolnjevanja zahtev, z vrisanimi boksi in vnesenimi dimenzijami boksov;
5.
v primeru uveljavljanja zahteve za izpust tudi izris tlorisa izpustov z vnesenimi dimenzijami.
(2)
Pregled gospodarstva iz prejšnjega odstavka izvede agencija.
(3)
Pregled gospodarstva je za upravičenca brezplačen.
10. člen
(trajanje obveznosti)
Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz podintervencije DŽ – prašiči od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.
11. člen
(nabor mogočih zahtev)
(1)
Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – prašiči mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, izpolnjevati najmanj eno od naslednjih zahtev:
1.
za plemenske svinje in plemenske mladice:
-
zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,
-
zahtevo za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali,
-
zahtevo za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme;
2.
za tekače in pitance:
-
zahtevo za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, z najmanj 40 % deležem polnih tal,
-
zahtevo za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali,
-
zahtevo za zagotovitev obogatitve okolja z zaposlitvenim materialom;
3.
za pitance: zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2)
Upravičenec mora na celotnem gospodarstvu izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša. Kombinacija zahtev iz prve in druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka pri isti kategoriji prašičev na istem gospodarstvu ni mogoča.
12. člen
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)
(1)
Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2)
Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
(3)
Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena za 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
-
površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 2,07 m2 na plemensko mladico in 2,85 m2 na plemensko svinjo;
-
površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,89 m2 na plemensko mladico in 2,59 m2 na plemensko svinjo;
-
površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,70 m2 na plemensko mladico in 2,33 m2 na plemensko svinjo;
-
najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,09 m2 na plemensko mladico in 1,50 m2 na plemensko svinjo, največ 15 % te površine je lahko drenažnih odprtin.
(4)
Pri zahtevi za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme je treba pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki zadovoljuje potrebe po energiji in hranilih, dodajati strukturno voluminozno krmo po volji (ad libitum).
(5)
Za strukturno voluminozno krmo iz prejšnjega odstavka se štejejo slama žit in sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno (mrva) ali zelena krma in koruzna silaža (silirane cele rastline koruze ali njihovi deli). Strukturna voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6)
Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
1.
do vključno 10 kg: 0,17 m2;
2.
nad 10 do vključno 20 kg: 0,23 m2;
3.
nad 20 do vključno 30 kg: 0,35 m2;
4.
nad 30 do vključno 50 kg: 0,46 m2;
5.
nad 50 do vključno 85 kg: 0,63 m2;
6.
nad 85 do vključno 110 kg: 0,75 m2;
7.
nad 110 kg: 1,15 m2.
(7)
Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka morajo biti na najmanj 40 % neovirane talne površine boksa polna tla. V polnih tleh je lahko največ 15 % drenažnih odprtin.
(8)
Pri zahtevi za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance, mora biti v skupinskih boksih zagotovljena za 20 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
1.
do vključno 10 kg: 0,18 m2,
2.
nad 10 do vključno 20 kg: 0,24 m2,
3.
nad 20 do vključno 30 kg: 0,36 m2,
4.
nad 30 do vključno 50 kg: 0,48 m2,
5.
nad 50 do vključno 85 kg: 0,66 m2,
6.
nad 85 do vključno 110 kg: 0,78 m2,
7.
nad 110 kg: 1,20 m2.
(9)
Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka polna tla niso obvezna.
(10)
Če so pri zahtevah iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena v boksu hkrati različne kategorije prašičev, mora površina boksa ustrezati največji kategoriji prašičev v boksu glede na normative iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena.
(11)
Tekačem in pitancem je treba zagotoviti obogatitev okolja z materialom za zaposlitev, da se jim tako omogoči zadovoljevanje njihovih naravnih potreb po iskanju hrane, grizenju, raziskovanju in manipuliranju. Zato je treba tekačem in pitancem dati vsaj en optimalen material po volji (ad libitum). Za optimalen material za zaposlitev se štejejo slama, seno, silaža oziroma senaža kot nastilj ali pa kot dodatek na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(12)
Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti pitancem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
13. člen
(sporočanje staleža)
(1)
Upravičenec med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe v CRPš sporoča podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči ali ne. Podatke o staležu prašičev na prvi dan v mesecu upravičenec sporoči najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec. Če je sedmi dan sobota, nedelja ali praznik, se zadnji dan za poročanje prenese na prvi naslednji delovni dan.
(2)
Upravičenec sporoča podatke o staležu prašičev neposredno v CRPš v elektronski obliki ali prek pooblaščenih organizacij. Pooblaščena organizacija podatke iz tega člena sporoči v rokih, določenih v prejšnjem odstavku.
(3)
Upravičenec sporoča podatke o staležu prašičev v CRPš po naslednjih kategorijah:
1.
število sesnih pujskov,
2.
število tekačev,
3.
število pitancev,
4.
število plemenskih svinj,
5.
število plemenskih mladic.
(4)
Ne glede na določbe te uredbe, ki urejajo upravne sankcije zaradi nepravilno sporočenega staleža, je do izvedbe pregleda gospodarstva iz prvega odstavka 9. člena te uredbe upravičenec opozorjen na napako, ki jo lahko odpravi do vložitve zahtevka.
14. člen
(plačilo)
(1)
Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere upravičenec uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število prašičev na podlagi ugotovljenega števila prašičev, pri čemer se upoštevata 17. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 18. člen te uredbe glede upravnih sankcij.
(3)
Upravičenec je upravičen do plačila, če povprečno število prašičev iz prvega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni manjše od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 8. člena te uredbe.
(4)
Če upravičenec uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke oziroma prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega člena, ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v pregledu gospodarstva in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.
(5)
Če se med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe na gospodarstvu število prašičev zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih zmogljivosti poveča in se s tem preseže največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, mora imeti upravičenec izveden ponovni pregled gospodarstva in v CRPš vneseno novo največje dovoljeno število živali. Novo največje dovoljeno število živali mora biti v CRPš vneseno po povečanju staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz prejšnjega člena.
(6)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka za izračun povprečnega števila prašičev upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali, določeno v pregledu gospodarstva, ki je bilo izvedeno pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe, na naslednji način:
-
iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o staležu prašičev do datuma, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali;
-
po datumu, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali, se za vsak presečni datum iz prejšnjega člena, na katerega je prijavljeno število prašičev večje od največjega dovoljenega števila živali, določenega v pregledu gospodarstva, ki je bilo izvedeno pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe, upošteva največje dovoljeno število živali iz pregleda gospodarstva, izvedenega pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe;
-
po datumu, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali, se za vsak presečni datum iz prejšnjega člena, na katerega je prijavljeno število prašičev manjše od največjega dovoljenega števila živali iz pregleda gospodarstva, izvedenega pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe, upošteva prijavljeno število prašičev.
(7)
Za preračun števila prašičev v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe 2021/2290/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
-
plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5,
-
drugi prašiči (tekači in pitanci): 0,3.
(8)
Skupna višina plačila za podintervencijo DŽ – prašiči je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 15. člena te uredbe, za katere je upravičenec vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 12. člena te uredbe.
(9)
Upravičenec mora sporočati stalež prašičev v skladu s prejšnjim členom tudi po nastanku višje sile ali izjemnih okoliščin iz 54. člena te uredbe.
(10)
V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena v obdobju do nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin.
15. člen
(višina plačila za posamezno zahtevo)
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – prašiči letno znaša:
1.
za plemenske svinje in mladice:
-
zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 41,06 eura/GVŽ,
-
zahteva za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 121,06 eura/GVŽ,
-
zahteva za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme: 69,75 eura/GVŽ;
2.
za tekače in pitance:
-
zahteva za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, z najmanj 40 % deležem polnih tal: 75,66 eura/GVŽ,
-
zahteva za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 65,44 eura/GVŽ,
-
zahteva za zagotovitev obogatitve okolja z zaposlitvenim materialom 21,47 eura/GVŽ;
3.
za pitance: zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 41,06 eura/GVŽ.
16. člen
(pregled na kraju samem)