Odločba o razveljavitvi delov besedil 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička pravnih oseb z načinom izvršitve in ugotovitvi, da prvi in drugi odstavek 5. člena tega zakona nista v neskladju z Ustavo

2690. Odločba o razveljavitvi delov besedil 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička pravnih oseb z načinom izvršitve in ugotovitvi, da prvi in drugi odstavek 5. člena tega zakona nista v neskladju z Ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Lesnina, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa dr. Andrej Berden iz Ljubljane, na seji dne 13. maja 2004

Prvi in drugi odstavek 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/02) nista v neskladju z Ustavo.

V 9. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička pravnih oseb se razveljavijo deli besedila, ki se glasijo: "če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji" in "če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji".

Davčni zavezanci lahko uveljavijo davčne olajšave za leto 2003 za investicije v tujini z dopolnitvijo davčnih obračunov za leto 2003 v roku 30 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobudnica vlaga pobudo za oceno ustavnosti določb prvega in drugega odstavka 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-C), ki sta omejila davčne olajšave zgolj na investicije v Republiki Sloveniji. Prav tako izpodbija določbo 9. člena ZDDPO-C, ker ureja prehodni režim za investicije v državi, ne pa tudi za že začete investicije v tujini. Pobudnica trdi, da sprememba sistema obdavčitve spreminja za pobudnico ugodne pogoje gospodarjenja, pod katerimi je v letu 2002 začela z investicijo na Hrvaškem in za katere je utemeljeno pričakovala, da bodo veljali do njenega končanja. Zaradi izpodbijane ureditve se je zmanjšal dobiček pobudnice in s tem obseg njenih razvojnih sredstev, posledično pa se zastavi tudi vprašanje utemeljenosti njene odločitve za navedeno investicijo. Izpodbijane določbe naj bi zato posegale v njena utemeljeno pričakovana pravna upravičenja, ki jih ščiti Ustava v okviru načel pravne države iz 2. člena Ustave. Napadene določbe 5. člena naj bi bile v neskladju s tem ustavnim načelom tudi zato, ker ne zasledujejo upravičenega cilja, niti ni ta sorazmeren posegu v ustavno varovane pravice. Pri določanju davčnih olajšav naj bi zakonodajalec samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga razlikoval med vlaganjem finančnih sredstev v Sloveniji in tujini, zato naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju s 14. členom Ustave. Zaradi spremenjenega sistema obdavčitve naj bi se zmanjšala pobudničina premoženjska masa, s tem pa naj bi bila prizadeta njena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ker naj bi zakon silil pobudnico v naložbe, ki se zdijo primerne zakonodajalcu, namesto da bi oblikoval tak gospodarski sistem, ki pravnim subjektom omogoča svobodno podjetniško delovanje, naj bi šlo tudi za omejevanje svobodne gospodarske pobude v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave. Pobudnica je predlagala Ustavnemu sodišču začasno zadržanje izpodbijanih določb, kolikor se ne nanašajo na investicije izven Republike Slovenije.

Državni zbor v svojem odgovoru nasprotuje pobudi in navaja razloge za sprejem 9. člena ZDDPO-C, ki je bil s poslanskim amandmajem v tretji obravnavi vključen v zakon. Člen je bil sprejet za ureditev prehoda na nov sistem obdavčevanja, saj zmanjšanje davčnih olajšav za investicije bistveno povečuje obremenitev gospodarskih subjektov ter vpliva na poslovne odločitve pravnih oseb. Podjetja morajo svoje poslovanje, zlasti pri investicijah, planirati dolgoročno, izpodbijani ukrep pa vpliva na njihovo stabilnost poslovanja. Meni, da izpodbijana določba ustrezno rešuje prehodni režim, saj je zavezancem omogočeno razumno dolgo obdobje prilagajanja s postopnostjo učinkovanja navedenih olajšav.