Nalaganje dokumenta...
Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-2821/2005, stran 6601 DATUM OBJAVE: 8.7.2005
VELJAVNOST: od 1.1.2006 do 29.3.2007 / UPORABA: od 1.1.2006 do 29.3.2007
RS 64-2821/2005
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 30.3.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2821. Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic
Na podlagi 111. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 - uradno prečiščeno besedilo) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic
o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.
Banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: banka) vodi poslovne knjige v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), mednarodnih standardih računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) in v skladu s tem sklepom.
2.
Banka za poslovno leto sestavi letno poročilo, ki sestoji iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo sestoji iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom.
Konsolidirano letno poročilo banke sestoji iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila družb, ki so vključene v konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza poslovnega izida, konsolidiranega izkaza denarnih tokov, konsolidiranega izkaza gibanja kapitala in priloge s pojasnili h konsolidiranim izkazom.
Letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo mora biti opremljeno tudi s podpisi članov uprave. V letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo mora banka vključiti revizorjevo poročilo, posebno mnenje za potrebe obveščanja javnosti o poslovanju z vrednostnimi papirji ter informacijo o sprejemu letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila pristojnega organa banke.
Letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke mora vsebovati podatke in pojasnila najmanj v obsegu, ki je predpisan z ZGD, z MSRP, drugimi predpisi in tem sklepom.
II. KONTNI OKVIR
3.
Banka vodi knjigovodstvo po sistemu enotnih računov, predpisanih v kontnem okviru za banke in hranilnice, ki je objavljen v prilogi tega sklepa in je njegov sestavni del.
4.
Sredstva in obveznosti do virov sredstev, spremembe pri sredstvih in obveznostih do virov sredstev, prihodki in odhodki, ugotavljanje in razporeditev rezultata poslovanja banka izkazuje na predpisanih trištevilčnih oziroma štirištevilčnih računih kontnega okvira za banke in hranilnice v skladu z njihovo vsebino.
Banka lahko predpisane račune še dodatno razčlenjuje skladno s svojimi potrebami.
III. MESEČNO POROČILO O KNJIGOVODSKEM STANJU RAČUNOV BANKE
5.
Banka pošilja Banki Slovenije mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov iz svojega knjigovodstva.
6.
Mesečno poročilo sestavlja banka po stanju zadnjega dne v mesecu, za katerega poroča.
Mesečno poročilo vsebuje vse podatke iz knjigovodstva banke, ki je ažurirano, formalno, računsko in vsebinsko prekontrolirano, vključno z vsemi poslovnimi spremembami za zadnji dan v mesecu.
Banka predloži Banki Slovenije mesečno poročilo do šestega delovnega dneva v naslednjem mesecu.
Mesečno poročilo po stanju na dan 31. december, za katerega banka predlaga tudi letne računovodske izkaze, predloži banka najpozneje do desetega delovnega dne naslednjega leta in vsebuje stanje na računih pred zaključnimi knjiženji.
Za stanje na dan 31. december, ko banka sestavlja letne računovodske izkaze, pripravi in sestavi banka še posebno poročilo po opravljenih zaključnih knjiženjih in ga predloži Banki Slovenije v roku, ki je določen za oddajo nerevidiranih letnih računovodskih izkazov (to je do 28. februarja).
Banka pošilja mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov iz svojega knjigovodstva na obrazcu, predpisanem z navodili.
7.
Banka, ki ima poslovno enoto s sedežem v tujini, predloži še skupno mesečno poročilo s podatki poslovne enote do konca naslednjega meseca za mesec, na katerega se poročilo nanaša. Mesečno poročilo za stanje na dan 31. december predloži banka Banki Slovenije najpozneje do tridesetega delovnega dne v naslednjem letu in vsebuje stanje na računih pred zaključnimi knjiženji.
8.
Banka, ki zaradi združitve ali delitve preneha obstajati, mora Banki Slovenije poslati mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov na dan pred vpisom združitve oziroma delitve v register do šestega delovnega dne v naslednjem mesecu.
9.
V primeru stečaja ali likvidacije mora banka poslati Banki Slovenije mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov na dan pred začetkom postopka likvidacije ali stečaja do šestega delovnega dne po začetku postopka.
10.
Banka Slovenije z navodili določi metodologijo in način sestavljanja ter pošiljanja mesečnega poročila.
IV. RAČUNOVODSKO POROČILO
1. Vrste in sheme računovodskih izkazov
11.
Banka vključi v računovodsko poročilo računovodske izkaze na predpisanih shemah, ki so priloga k temu sklepu in so njegov sestavni del. To so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov ter izkaz gibanja kapitala.
Vsebino posameznih postavk ter način sestavljanja računovodskih izkazov opredeljujejo MSRP in določila tega sklepa.
12.
Za objavo revidiranih računovodskih izkazov v tisku sestavi banka bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na kratkih shemah, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala na osnovnih shemah. Sheme so priloga k temu sklepu.
2. Sestavljanje računovodskih izkazov
13.
Banka sestavi bilanco stanja na podlagi podatkov iz knjigovodskega stanja računov, predpisanih s kontnim okvirom za banke in hranilnice. Banka Slovenije z navodili predpiše metodologijo za sestavitev bilance stanja.
14.
Banka sestavi izkaz poslovnega izida na podlagi knjigovodskih podatkov o prihodkih in odhodkih v obračunskem obdobju, za katerega se sestavljajo računovodski izkazi. Banka Slovenije z navodili predpiše metodologijo za sestavitev izkaza poslovnega izida.
15.
Banka pri sestavi izkaza denarnih tokov v delu, ki se nanaša na denarne tokove pri poslovanju, uporabi posredno metodo. Banka čisti poslovni izid pred obdavčitvijo prilagodi za učinke, ki se ne nanašajo na denarne tokove pri poslovanju, in ga dopolni s spremembami poslovnih sredstev in poslovnih obveznosti v obdobju, za katerega se izkaz denarnih tokov sestavi. Banka v delu, ki se nanaša na denarne tokove pri naložbenju in denarne tokove pri financiranju uporabi neposredno metodo, ki temelji na prejemkih in izdatkih.
Banka v izkazu denarnih tokov upošteva denarne ustreznike v skladu s svojo računovodsko usmeritvijo. Med denarne ustreznike banka praviloma vključi finančna sredstva, katerih rok zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece.
16.
Banka izpolni izkaz gibanja kapitala tako, da v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju, in stanja posameznih sestavin kapitala na koncu obračunskega obdobja. Banka v dodatni vrstici izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah kapitala, iz katerih sestoji bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katero se izkaz gibanja kapitala sestavi.
Predlog uporabe oziroma razporeditve bilančnega dobička ali obravnavanje bilančne izgube banka prikaže v prilogi k izkazu gibanja kapitala.
17.
V sheme bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza finančnega izida ter izkaza gibanja kapitala se v stolpce za zneske prejšnjega leta vnesejo podatki iz revidiranih računovodskih izkazov za predhodno obračunsko obdobje.
18.
Zneski v vseh računovodskih izkazih se vpisujejo v tisočih denarnih enot.
19.
Banka predloži nerevidirane računovodske izkaze za poslovno leto na predpisanih obrazcih Banki Slovenije najpozneje do 28. februarja naslednjega leta.
20.
Banka, ki zaradi združitve ali delitve preneha obstajati med letom, za potrebe Banke Slovenije sestavi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida po stanju na dan pred vpisom združitve oziroma delitve v register. Banka predloži nerevidirana računovodska izkaza Banki Slovenije najpozneje v roku dveh mesecev po vpisu združitve oziroma delitve v register.
21.
Banka, nad katero se uvede likvidacijski ali stečajni postopek, sestavi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida po stanju na dan pred začetkom postopka likvidacije ali stečaja. Nerevidirana zaključna računovodska izkaza predloži banka Banki Slovenije najpozneje v roku dveh mesecev po dnevu začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka.
3. Vrednotenje bilančnih postavk
22.
Banka vrednoti posamezne bilančne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev skladno z določili MSRP in sklepa, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.
4. Priloga k računovodskim izkazom
23.
Banka mora v prilogi s pojasnili razkriti pomembnejše računovodske usmeritve, na katerih so zasnovani računovodski izkazi banke. V razkritju računovodskih usmeritev se med drugim pojasnijo morebitne spremembe računovodskih usmeritev, metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v bilanci stanja, metode za izračun oslabitev sredstev in morebitnih odpisov, usmeritev oblikovanja rezervacij, usmeritev pripoznavanja prihodkov in odhodkov, davčne obveznosti banke in tečaj, po katerem je izvedla preračun vrednosti iz originalnih tujih valut v vrednosti v domači valuti.
Banka mora v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotoviti vse informacije, ki jih predpisuje ZGD, in druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP in drugi veljavni predpisi na območju Republike Slovenije.
24.
Banka razkrije tudi pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta in ne vplivajo na računovodske izkaze poslovnega leta, za katero se izdeluje računovodsko poročilo.
25.
V pojasnilih k posameznim postavkam bilance stanja pa banka dodatno razkrije:
1)
banka razčleni bilančne postavke po preostali zapadlosti v plačilo po skupinah:
-
do enega meseca,
-
več kakor en mesec do treh mesecev,
-
več kakor tri mesece do enega leta,
-
več kakor eno leto do pet let in
-
več kakor pet let;
2)
delež dolgoročnih finančnih sredstev, ki pri izdajatelju predstavljajo podrejene instrumente;
3)
pregled prevzetih obveznosti in izvedenih finančnih instrumentov, neporavnanih na bilančni presečni dan, ki se vodijo v zunajbilančni evidenci, z zneskom po posameznih vrstah instrumentov, ločeno po originalni (pogodbeni) ročnosti do enega leta in nad njim. Banka posebej navede instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje pred obrestnimi, tečajnimi in drugimi tržnimi tveganji, in tiste, ki so bili sklenjeni za namene trgovanja;
4)
podatke o podrejenih obveznostih, in sicer vsako novo zadolžitev, ki presega 10% celotnega zneska podrejenih obveznosti, znesek zadolžitve, valuto nominacije, obrestno mero, datum zapadlosti, pogoje podrejenosti in obstoj kakršnih koli določb za konverzijo podrejene obveznosti v kapital ali v katero od drugih obveznosti;
5)
podrobne podatke o sredstvih, ki jih je banka zastavila v zavarovanje za pridobljene vire sredstev ali za obveznosti tretjih oseb;
6)
podatke o razčlenitvi naložb v vrednostne papirje, na tiste, ki so uvrščeni na borzo, in tiste, ki niso, ne glede na to, v katero skupino finančnih sredstev so ti vrednostni papirji razporejeni;
7)
podatki o gibanju oslabitev finančnih sredstev in rezervacij;