Odločba o ugotovitvi, da je zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ v neskladju z ustavo, ker ne določa načina odmere dodatka k pokojnini za tiste upravičence, ki so se upokojili po septembru 1991

2207. Odločba o ugotovitvi, da je zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ v neskladju z ustavo, ker ne določa načina odmere dodatka k pokojnini za tiste upravičence, ki so se upokojili po septembru 1991

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ane-Sonje Pihlar iz Kranja na seji dne 20. maja 1999

Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92) je v neskladju z ustavo, ker ne določa načina odmere dodatka k pokojnini za tiste upravičence, ki so se upokojili po septembru 1991.

Državni zbor je ugotovljeno neustavnost dolžan odpraviti v roku 6 mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu RS.

Pobudnica navaja, da je bila zaposlena v tovarnah zdravil Alkaloid iz Skopja in Zdravlje iz Leskovca, kjer se je s 30. 3. 1992 tudi invalidsko upokojila. Njeno delovno območje je bilo ves čas v Sloveniji. Z odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije z dne 10. 11. 1992 ji je bila na podlagi zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92 – v nadaljevanju: ZZSV) priznana pravica do dodatka k invalidski pokojnini. Dodatek je bil odmerjen od najnižje pokojninske osnove po 53. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 – v nadaljevanju: ZPIZ). Taka osnova je bila uporabljena zato, ker ZZSV ne ureja načina odmere dodatka za tiste slovenske državljane, ki so se v republikah nekdanje SFRJ upokojili po 1. 9. 1991. S tem pa naj bi bili ti upokojenci postavljeni v bistveno slabši položaj v primerjavi s tistimi, ki so bili upokojeni pred 1. 9. 1991. Oškodovani naj bi bili vsi, ki so glede na stopnjo izobrazbe v Sloveniji opravljali zahtevnejša dela in so prejemali tudi temu ustrezne osebne dohodke. Smiselno uveljavlja kršitev 14. člena ustave zaradi neenakopravnega obravnavanja upokojenih v republikah nekdanje SFRJ pred 1. 9. 1991 in po tem datumu.

Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da ZZSV ne ureja višine pokojnin, temveč je namenjen zagotavljanju socialne varnosti slovenskih državljanov, upokojenih v drugih republikah nekdanje SFRJ. Državo naj bi k temu zavezovala določba 50. člena ustave in posredno tudi ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94 – v nadaljevanju: UZITUL). Na tej podlagi priznanih pravic naj bi ne bilo ustrezno primerjati s pokojninami, pridobljenimi v Sloveniji, saj se po višini bistveno razlikujejo: italijanske, nemške in avstrijske pokojnine so višje, pokojnine iz drugih držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFRJ, Češke, Poljske, Madžarske in nekaterih drugih držav, pa bistveno nižje od slovenske ravni. Čeprav je bil prvotni smoter ZZSV zagotoviti socialno varnost slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine do slovenske osamosvojitve, se je krog upravičencev v praksi razširil tudi na tiste, ki so se upokojili kasneje. Za to skupino upravičencev pa je bilo vprašanje odmere dodatka, saj niso prejemali pokojnine v času, ko je še veljala skupna denarna enota in so bile pokojnine še neposredno primerljive. V praksi je bilo vprašanje razrešeno z upoštevanjem namena zakona: zagotoviti minimalno socialno varnost tistim slovenskim državljanom, ki prejemajo pokojnino iz nekdanjih republik SFRJ v višini, ki ne zadošča za normalno preživljanje v Sloveniji. Kot merilo za določitev ravni minimalne socialne varnosti je bil upoštevan znesek najnižje pokojnine, do katere so upravičeni upokojenci z enako pokojninsko dobo in so pravico do pokojnine pridobili pri slovenskem nosilcu zavarovanja. S tem naj bi bila zagotovljena minimalna socialna varnost vseh slovenskih državljanov v primerljivih okoliščinah.