• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Sklep o splošnih pravilih pri sklepanju poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 66-2859/2006, stran 7022 DATUM OBJAVE: 27.6.2006

VELJAVNOST: od 28.6.2006 do 31.12.2006 / UPORABA: od 28.6.2006 do 31.12.2006

RS 66-2859/2006

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 1.1.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2007
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2859. Sklep o splošnih pravilih pri sklepanju poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 in 39/06) izdaja Svet Banke Slovenije
SKLEP
o splošnih pravilih pri sklepanju poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja

I. SPLOŠNO

1.

Ta sklep določa splošne pogoje in pravila glede sklepanja poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja (v nadaljevanju: posli), in sicer:

-

pogoje, ki jih morajo izpolnjevati nasprotne stranke pri sklepanju poslov z Banko Slovenije,

-

kriterije za določanje primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije,

-

oblike zavarovanja terjatev Banke Slovenije z uporabo sklada finančnega premoženja,

-

način vrednotenja sklada finančnega premoženja, ukrepe za obvladovanje tveganj ter postopke pri poplačilu terjatev Banke Slovenije iz finančnega premoženja,

-

storitve Banke Slovenije v zvezi z izplačili donosov iz finančnega premoženja.
Zavarovanje in poplačilo terjatev Banke Slovenije po tem sklepu se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja finančna zavarovanja.

2.

Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati nasprotne stranke za sklepanje določenih poslov z Banko Slovenije, se določijo v posameznih ponudbah, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije ali sklepov guvernerja Banke Slovenije.

II. NASPROTNE STRANKE

3.

Nasprotne stranke pri poslih iz prve točke tega sklepa so lahko:

-

banka ali hranilnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,

-

podružnica tuje banke v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev,

-

podružnica banke države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pooblaščena opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije.

4.

Nasprotna stranka, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v tujih valutah, ne more biti nasprotna stranka pri poslih iz prve točke tega sklepa, ki se sklepajo v tujem denarju.

III. KRITERIJI PRIMERNOSTI FINANČNEGA PREMOŽENJA

5.

Banka Slovenije določi listo primernega finančnega premoženja, ki ga nasprotne stranke lahko uporabljajo za zavarovanje terjatev Banke Slovenije. Vsakokrat veljavna lista primernega finančnega premoženja se objavi na spletni strani Banke Slovenije.

6.

Na listo primernega finančnega premoženja so lahko uvrščeni:

-

dolgoročni depozit pri Banki Slovenije,

-

tolarski blagajniški zapisi Banke Slovenije,

-

blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju in

-

dolžniški vrednostni papirji ostalih izdajateljev.

7.

Banka Slovenije uvrsti dolžniške vrednostne papirje ostalih izdajateljev na listo primernega finančnega premoženja, če:

-

so izdani kot nematerializirani vrednostni papirji v KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d.d., Ljubljana;

-

kotirajo na organiziranem trgu v Sloveniji;

-

so denominirani v tolarjih ali eurih;

-

so izdani s strani Republike Slovenije ali pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji;

-

so prosto prenosljivi;

-

imajo fiksen, brezpogojni znesek glavnice;

-

imajo kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka;

-

zagotavljajo imetniku vrednostnega papirja pravico do izplačila donosov, ki ni podrejena pravici imetnika drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja;

-

izpolnjujejo zahteve glede kreditne bonitete, pri čemer se upošteva tudi jamstva Republike Slovenije in ostalih finančno trdnih garantov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Najnižja sprejemljiva bonitetna ocena izdajatelja ali garanta je A- oziroma A3 ene izmed naslednjih bonitetnih agencij: Fitch, Moody's ali Standard & Poor's. Garancija je sprejemljiva le, če je izdana za izplačilo vseh zneskov do zapadlosti vrednostnega papirja, je brezpogojna, nepreklicna in plačljiva na prvi poziv. Primernost garancije mora biti potrjena s strani Banke Slovenije, razen v primeru, da je garant Republika Slovenija.

8.

Ne glede na 5. točko tega sklepa nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije ne more uporabiti primernega finančnega premoženja, ki je uvrščeno na listo primernega finančnega premoženja, če:

-

je sama izdajatelj/dolžnik ali garant za obveznosti iz primernega finančnega premoženja (v nadaljevanju: izdajatelj) ali

-

je izdajatelj institucija, s katero ima nasprotna stranka tesne povezave.