Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-2411/2007, stran 6087 DATUM OBJAVE: 18.5.2007
VELJAVNOST: od 1.9.2007 do 30.9.2010 / UPORABA: od 1.9.2007 do 30.9.2010
RS 43-2411/2007
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.10.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
2411. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah
Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o šolskem redu v srednjih šolah
o šolskem redu v srednjih šolah
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola) v skladu z letnim delovnim načrtom, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, izrekanje vzgojnih ukrepov za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev šole (v nadaljnjem besedilu: učitelji) in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.
Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DIJAKOV
2. člen
(pravice dijakov)
Dijak ima predvsem pravico do:
-
sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki v skladu s tem pravilnikom in šolskimi pravili določa obveznosti dijakov,
-
prisotnosti pri pouku,
-
kakovostnega pouka,
-
sprotnih in objektivnih informacij,
-
spoštovanja osebnosti,
-
upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
-
prilagoditve pogojev dela v primerih iz 8. člena tega pravilnika,
-
varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli,
-
enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
-
varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,
-
strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu,
-
varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
-
delovanja v skupnosti dijakov,
-
izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
-
zagovora in pritožbe v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov.
S šolskimi pravili se lahko določijo še druge pravice dijakov.
3. člen
(dolžnosti dijakov)
Dijak ima predvsem dolžnost, da:
-
redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom in drugimi predpisi,
-
dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
-
ravna v skladu z navodili učiteljev oziroma šole,
-
skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
-
skrbi za čisto okolje,
-
spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
-
spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
-
prispeva k ugledu šole,
-
varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih ljudi.
4. člen
(prepovedi)
V šoli je prepovedano:
-
psihično in fizično nasilje,
-
kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
-
prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,
-
posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
-
posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
-
obnašanje v nasprotju s šolskimi pravili.
III. OBVEZNOSTI ŠOLE
5. člen
(seznanitev dijakov in staršev)
Šola ob vpisu seznani dijake in starše oziroma zakonite zastopnike (v nadaljnjem besedilu: starši) z značilnostmi izobraževalnega programa, pravicami, dolžnostmi, prepovedmi, šolskimi pravili in organizacijo dela šole, kar dijaki in starši potrdijo s podpisom.
V času izobraževanja šola seznanja dijake in starše s spremembami šolskih pravil.
6. člen
(šolska pravila)
Šolska pravila določajo hišni red in druga pravila v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
Šolska pravila določi ravnatelj.
Ravnatelj si pred določitvijo šolskih pravil pridobi mnenje učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta šole, v primeru iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika pa tudi mnenje sveta staršev.
IV. SODELOVANJE S STARŠI IN AKTIVNOSTI DIJAKOV
7. člen
(sodelovanje s starši)
Razrednik in učitelji sodelujejo s starši na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, lahko pa se dogovorijo tudi za druge oblike sodelovanja.
8. člen
(prilagoditev pogojev dela)
Šola prilagodi pogoje dela:
-
dijakom, ki pridobijo status v skladu s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti,
-
dijakom s posebnimi potrebami,
-
dijakom s pedagoško pogodbo.
9. člen
(pedagoška pogodba)
S pedagoško pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se lahko v primeru dolgotrajne bolezni, poškodb, športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih dijaku prilagodijo pravice in dolžnosti, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.
Pogodba se lahko sklene na predlog dijaka, razrednika ali staršev.
O sklenitvi pogodbe odloči ravnatelj po pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora.
S pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se določijo medsebojne pravice in obveznosti, in sicer:
-
obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
-
pravice in obveznosti dijaka pri pouku,
-
način in roki za ocenjevanje znanja,
-
način in roki za izpolnjevanje drugih obveznosti,
-
druge pravice in obveznosti,
-
obdobje, za katero se pogodba sklene,
-
razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pogodbe.
10. člen
(končni izleti)
Končne izlete dijakov šola lahko predvidi v letnem delovnem načrtu kot svojo nadstandardno storitev, pri čemer zagotovi spremstvo dijakov v skladu z normativi in standardi.
Končni izleti se lahko organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.
11. člen
(skupnost dijakov)
Dijaki se lahko organizirajo v skupnost dijakov. Šola zagotovi osnovne pogoje za delo skupnosti (npr. prostor in potrebne informacije). Skupnost dijakov deluje v skladu s svojimi pravili in se praviloma sestaja izven pouka. Ravnatelj lahko ob soglasju skupnosti dijakov tej določi mentorja.
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.
13. člen
(protest dijakov)
Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), mora najmanj pet delovnih dni pred protestom o tem pisno obvestiti šolo.
O nameravani udeležbi na protestu dijak predhodno obvesti razrednika.
Dijaška organizacija je dolžna voditi poimenski seznam s podpisi dijakov, ki so se udeležili protesta, in ga v petih delovnih dneh po protestu posredovati šoli.
Če se šola ravna po 16. členu tega pravilnika in ne prejme poimenskega seznama iz prejšnjega odstavka, je odsotnost neopravičena, če pa se ravna po 18. členu tega pravilnika, o odsotnosti obvesti starše.
Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.
12. člen
(dejavnost dijakov)
Dijaki lahko izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo. Za to si morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje ravnatelja.
V. PRISOTNOST IN ODSOTNOST OD POUKA
14. člen
(obvezna prisotnost pri pouku)
S šolskimi pravili se lahko določi odstotek obvezne prisotnosti pri pouku.
15. člen
(obveščanje o odsotnosti)
Starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od izostanka dijaka od pouka, o izostanku obvestiti šolo oziroma razrednika (v nadaljnjem besedilu: razrednik).
Če razrednik v roku iz prejšnjega odstavka ni obveščen o vzroku izostanka dijaka od pouka (v nadaljnjem besedilu: odsotnost), vzpostavi stik s starši.
S šolskimi pravili se lahko določi podrobnejši način medsebojnega obveščanja o odsotnosti.
16. člen
(opravičevanje odsotnosti)
Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o vzroku odsotnosti.
Razrednik lahko upošteva obvestilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
Razrednik po prejemu obvestila iz prvega ali drugega odstavka tega člena odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen.
Če starši v roku iz prvega odstavka tega člena razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma če je razlog odsotnosti neutemeljen, je odsotnost neopravičena.
Če razrednik podvomi v resničnost razloga odsotnosti ali verodostojnost podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.