1227. Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja
1. člen
(namen pravilnika)
Ta pravilnik predpisuje pogoje za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki je potreben za nemoteno in varno odvijanje železniškega prometa v Republiki Sloveniji.
2. člen
(področje uporabe)
(1)
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki omogoča signalnovarnostno funkcijo s prenosom signalov in informacij iz naprav z vgrajeno varnostno funkcijo ali proti njim ali ima značaj varnostne naprave v smislu zagotavljanja varnosti premoženja in ljudi oziroma prispeva k večji kakovosti nemotenega in varnega železniškega prometa.
(2)
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za vse druge dele železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki nimajo varnostno relevantnih funkcij iz prejšnjega odstavka tega člena.
3. člen
(funkcionalne zahteve in uporaba standardov)
(1)
Železniško telekomunikacijsko omrežje mora biti projektirano, grajeno in vzdrževano tako, da omogoča zanesljivo, varno in nemoteno oddajanje, prenašanje in sprejemanje vseh oblik signalov, znakov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil, ki zagotavljajo varen in urejen železniški promet. Za zagotovitev te funkcionalnosti se lahko povezuje z drugimi telekomunikacijskimi omrežji, v skladu s predpisi o telekomunikacijah.
(2)
Pri projektiranju, gradnji, modernizaciji in vzdrževanju telekomunikacijskega omrežja je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00), zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01), zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenske nacionalne standarde in tehnične specifikacije ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na železniška telekomunikacijska omrežja.
(3)
Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov železniškega telekomunikacijskega omrežja z zahtevami tega pravilnika.
(4)
Šteje se, da so posamezni deli ali naprave železniškega telekomunikacijskega omrežja skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo v pravilniku navedenim določilom, seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij iz prejšnjega odstavka ter obveznim objavam UIC.
(5)
V primeru, da so podani utemeljeni ekonomski in tehnični razlogi, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca, upravljavec odobri vgraditev sestavnih delov TKn, za katere ni predložena izjava o skladnosti, če njihova uporaba ni v nasprotju z določili tega pravilnika.
(1)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
ENP je elektro napajalna postaja;
-
GSM-R je globalni sistem mobilnih komunikacij za potrebe železnic;
-
informacija je vsako sporočilo, ki se prenaša po telekomunikacijskem omrežju;
-
izvajalec vzdrževanja je pooblaščeni upravljavec ali drugo podjetje, ki vzdržuje del ŽTK omrežja ali posamezne ŽTK sisteme in izpolnjuje določila zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99 in 110/02), zakona o varnosti v železniškem prometu in določila tega pravilnika;
-
JŽS – Standard Jugoslovanskih železnic;
-
JUS – Jugoslovanski standard;
-
JŽI je javna železniška infrastruktura, katerega del je tudi ŽTK omrežje, ki je potrebno za zagotovitev odvijanja varnega in urejenega javnega železniškega prometa;
-
motnja v ŽTK omrežju je takšna pomanjkljivost v delovanju ŽTK sistema ali TKn, ki bistveno ne vpliva na njegovo funkcionalnost in zato ni ogrožena varnost in urejenost železniškega prometa ter ni ovirano opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
-
MTBF je (Mean Time Between Failure) – povprečni čas med dvema zaporednima napakama;
-
MTTR je (Mean Time To Repair) – povprečni čas odprave okvare;
-
napajalna naprava je naprava, ki telekomunikacijski sistem oskrbuje s potrebno električno energijo;
-
napaka v ŽTK omrežju je takšna pomanjkljivost v delovanju ŽTK sistema ali TKn, ki vpliva na njegovo funkcionalnost in bi zaradi tega lahko bila ogrožena varnost in urejenost prometa ter deloma ovirano ali v celoti onemogočeno opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
-
pomožni telefon je vrsta TKn, ki se uporablja, ko pride do izpada vseh drugih govornih komunikacijskih povezav po pultu TK;
-
pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v imenu in za račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe iz 11. člena zakona o železniškem prometu; pooblaščeni upravljavec je hkrati tudi izvajalec vzdrževanja ŽTK omrežja;
-
potnik je oseba, ki uporablja storitve potniškega prometa;
-
prenosni medij je snov, ki omogoča prenos informacij, z namenom medsebojne povezave dveh ali več telekomunikacijskih naprav ali sistemov;
-
progovni vodi so vrsta telekomunikacijske povezave; potekajo vzdolž odsekov prog in se zaključujejo na vseh postajah, ki so na zadevnem odseku proge;
-
proste zmogljivosti na telekomunikacijskem sistemu so tiste zmogljivosti, ki ostanejo neporabljene, ko so zadovoljene vse trenutne in na isti tehniki temelječe načrtovane potrebe za naslednje dvoletno obdobje;
-
PTS je prometni telekomunikacijski sistem;
-
radiokomunikacije so načini vzpostavitve komunikacije med dvema ali več točkami, pri čemer se za prenos uporabljajo radijski elektromagnetni valovi;
-
RDZ so radiodispečerske zveze; sistem brezžične komunikacije, razvit posebej za potrebe železniškega prometa;
-
redundanca je povečanje zanesljivosti prenosa informacije med dvema ali več točkami, ki se doseže z vzpostavitvijo dodatne, od osnovne neodvisne, prenosne poti, ali s podvojitvijo vitalnih delov naprave, sistema ali z uporabo ustreznih protokolov;
-
SVn so signalnovarnostne naprave;
-
telekomunikacijska naprava (TKn) je lahko samostojna naprava, ki zagotavlja določeno telekomunikacijsko storitev ali je temeljni sestavni del določenega sistema ŽTK;
-
telekomunikacijski pult (pult TK) je vrsta TKn, ki se vgrajuje na izvršilnih prometnih delovnih mestih in omogoča vzpostavitev vseh vrst komunikacij, ki so zahtevane za delovna mesta, ki so navedena v Prilogi 2 tega pravilnika;
-
UIC objave so objave mednarodne železniške zveze; objave UIC so dostopne v knjižnici Slovenskih železnic d.d.;
-
UKV je sistem komunikacije v frekvenčnem območju ultra kratkih valov;
-
uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki uporablja storitve omrežja ŽTK za potrebe svoje dejavnosti;
-
upravljavec JŽI (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
-
vzdrževalec telekomunikacijskih sistemov in naprav je izvršilni železniški delavec, ki je zaposlen pri izvajalcu vzdrževanja železniških telekomunikacijskih sistemov in je ustrezno usposobljen za izvajanje vzdrževalnih del;
-
ŽAT je železniška avtomatska telefonija;
-
železniški telekomunikacijski sistem (ŽTK sistem) je del ŽTK omrežja, ki je funkcionalno sklenjena celota;
-
železniško telekomunikacijsko omrežje (ŽTK omrežje) je funkcionalno sklenjeno omrežje, sestavljeno iz ŽTK sistemov in TKn, ki omogoča zadovoljitev potreb po telekomunikacijskih storitvah za zagotovitev nemotenega, varnega in urejenega odvijanja javnega železniškega prometa na progah v Republiki Sloveniji, s tem ko omogoča prenos informacij in podatkov za potrebe vodenja prometa in vzdrževanja infrastrukture, prenos informacij za delavce in operativne službe, ki sodelujejo pri vodenju prometa ali vzdrževanju infrastrukture, prenos informacij za potrebe poslovnih komunikacij, prenos informacij daljinskega vodenja in opravljanja prometa ter upravljanja energetskih naprav, prenos informacij za potrebe drugih uporabnikov, ki uporabljajo železniški telekomunikacijski sistem za svojo poslovno dejavnost, povezano z železniškim prometom in druge storitve.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa in prevoza, telekomunikacij in graditve objektov.
II. ŽELEZNIŠKO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
5. člen
(klasifikacija sestavnih delov železniškega telekomunikacijskega omrežja)
(1)
Sestavni deli ŽTK omrežja se razvrščajo po naslednjih kriterijih:
-
naprave 1. kategorije so ŽTK sistemi in TKn s signalnovarnostnimi funkcijami, ki s svojim delovanjem oziroma funkcionalnostjo neposredno sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa,
-
naprave 2. kategorije so ŽTK sistemi in TKn brez signalnovarnostne funkcije, ki imajo varnostno relevantne lastnosti za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa ali zagotavljajo večjo varnost,
-
naprave 3. kategorije so ŽTK sistemi in TKn, ki nimajo signalnovarnostnih in varnostno relevantnih funkcij.
(2)
Razporeditev obstoječih ŽTK sistemov in TKn je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)
Razporeditev novih ŽTK sistemov ali TKn v skladu s prvim odstavkom tega člena izvede upravljavec na podlagi mnenja pooblaščenega upravljavca.
6. člen
(dodatne možnosti izrabe ŽTK omrežja)
Če tehnične lastnosti in proste zmogljivosti ŽTK omrežja omogočajo opravljanje telekomunikacijskih storitev, se lahko te storitve opravljajo kot komercialne storitve na prostem trgu telekomunikacijskih storitev, če je to ekonomsko upravičeno in če se s tem ne poslabša kakovost osnovnih storitev ŽTK omrežja, določenih s tem pravilnikom.
7. člen
(obseg ŽTK omrežja)
(1)
ŽTK omrežje sestavljajo prenosni mediji, ŽTK sistemi, TKn in terminalne naprave.
(2)
Za prenos se lahko uporabljajo žični (kovinski, optični) ali brezžični mediji.
(3)
V ŽTK omrežje se lahko vgrajujejo predvsem naslednji ŽTK sistemi in TKn s pripadajočo sistemsko programsko opremo:
-
železniška avtomatska telefonija (ŽAT),
-
prometni telekomunikacijski sistem (PTS),
-
železniško progovno telefonsko omrežje (PT),
-
naprave za radiokomunikacije (RK),
-
naprave za registriranje posredovanih sporočil,
-
naprave za prenos podatkov in računalniška omrežja,
-
naprave za obveščanje potnikov,
-
naprave za prenos in prikaz točnega časa,
-
naprave za napajanje telekomunikacijskih naprav,
-
naprave za centralni nadzor in upravljanje telekomunikacijskega sistema,
-
delilniki, inštalacije in lokalna komunikacijska omrežja in
-
ozemljila in druge naprave za zaščito telekomunikacijskih sistemov,
(4)
Terminalne naprave so:
-
telekomunikacijski pulti (TK pulti),
-
radijske terminalne naprave,
-
računalniški terminali in osebni računalniki ter
-
druge terminalne naprave, ki se kot končni element vgrajujejo pri uporabnikih.
(5)
Natančne tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni del ŽTK omrežja, so določene s standardi, določenimi v seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali v tehničnih specifikacijah za posamezni del ŽTK omrežja.
8. člen
(posebne zahteve)
(1)
ŽTK omrežje mora zagotavljati zanesljivost in razpoložljivost, ki se presoja glede na povprečni čas med dvema zaporednima napakama (MTBF) in/ali povprečni čas odprave okvare (MTTR), in sicer za vsak ŽTK sistem in/ali TKn. Pri vseh oblikah prenosa se mora zagotavljati prednost sporočilom in obvestilom, ki se oddajajo ob nevarnosti oziroma ob ogrožanju varnosti železniškega prometa, človeških življenj ali ob nastanku večje škode na premoženju.
(2)
Zanesljivost ŽTK sistema, ki se skladno s 5. členom tega pravilnika uvrsti v 1. ali 2. kategorijo, se zagotavlja z vzpostavitvijo redundance. Za zagotovitev redundance se lahko uporabijo tudi drugi telekomunikacijski sistemi v Republiki Sloveniji ali v tujini, če zagotavljajo iste tehnične funkcionalnosti kot ŽTK sistem, za katerega se redundanca vzpostavlja.
(3)
Pri ŽTK sistemih in/ali TKn, ki so skladno s 5. členom tega pravilnika uvrščeni v 1. ali 2. kategorijo, se mora redundančnost zagotoviti tudi na ravni strojne in programske opreme vitalnih delov posameznih TKn. Za posamezne vrste TKn so vitalni deli naprave, pri katerih se zahteva redundančnost, določeni v tehničnih specifikacijah.
(4)
Za vsak ŽTK sistem in TKn je zanesljivost in razpoložljivost v skladu s prvim odstavkom tega člena določena v tehničnih specifikacijah.
9. člen
(ŽTK sistem in TKn)
(1)
Obseg in vrsta ŽTK sistemov in TKn, ki se vgrajujejo v javno železniško omrežje TK, se določata glede na:
-
kategorijo železniške proge,
-
obseg notranjega in mednarodnega prometa,
-
način vodenja in opravljanja prometa,
-
opremljenost prog s signalnovarnostnimi napravami,
-
obstoječe prenosne medije in telekomunikacijske naprave in
-
druge zahteve, ki so določene v tehničnih specifikacijah.
(2)
Na TKn se lahko priključi samo terminalna oprema, ki izpolnjuje tehnične pogoje, določene v tehničnih specifikacijah in/ali standardih določenih v seznamu slovenskih nacionalnih standardov.
III. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE ŽTK OMREŽJA
10. člen
(splošni pogoji)
(1)
ŽTK omrežje ne sme v okolje vnašati nepotrebnih obremenitev, urbanističnih neskladnosti in elektromagnetnih motenj, ki bi presegale dovoljene ravni, ali drugih ovir.
(2)
TKn morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
-
visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, modularnost in hitro zamenljivost posameznih elementov v primeru napak,
-
daljinsko upravljanje in nadzor ter minimalni obseg vzdrževanja,
-
povezljivost z drugimi telekomunikacijskimi omrežji in obstoječimi napravami v ŽTK omrežju,
-
varnost naprav in ljudi ter
-
odpornost na elektromagnetne motnje, ki jih povzroča okolje.
(3)
Pri izvedbi TKn se mora zagotoviti tehnološko-tehnična enotnost ŽTK omrežja oziroma njegovih delov. Upoštevati se morajo preverjeni dosežki razvitih telekomunikacijskih tehnologij za potrebe železnic in tudi drugi preverjeni in uveljavljeni tehnološki dosežki glede strojne in programske opreme.
(4)
ŽTK omrežje mora biti varno pred vdori iz drugih telekomunikacijskih omrežij.
(5)
Upoštevati se morajo vplivi enosmernih in izmeničnih tokov vozne mreže na progah, kjer taka nevarnost obstaja.
(6)
Radiokomunikacijske naprave in sistemi morajo delovati na tistih frekvenčnih področjih, ki jih pristojen organ, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo to področje, dodeli za uporabo v železniškem prometu.
(7)
Pri terminalnih napravah, ki se nameščajo pri uporabnikih, se mora upoštevati njihov ergonomski in ekološki vidik. Terminalne naprave morajo ustrezati standardom, ki določajo raven elektromagnetnega sevanja in varnosti za uporabnika. Terminalne naprave morajo biti na TKn povezane tako, da je zagotovljeno nemoteno in varno delo uporabnikov.
(8)
Za tehnične prostore, v katere se nameščajo ŽTK sistemi in TKn, se morajo upoštevati določila tehničnih specifikacij. Za posamezno vrsto opreme pa se morajo upoštevati tudi zahteve in priporočila proizvajalcev opreme, glede klimatskih in drugih razmer. Če se v istem prostoru predvideva več vrst TKn, ki imajo različne zahteve, se upoštevajo najstrožje.
(9)
Dostop do ŽTK sistemov in TKn se mora izvesti tako, da je omogočen samo strokovnemu osebju. Dostop nepooblaščenim osebam se fizično onemogoči, tako da se TKn namesti v samostojen prostor ali ohišje, ki ga je mogoče zakleniti.
11. člen
(pogoji za projektanta)
Projektiranje ŽTK sistemov in TKn lahko opravljajo le projektanti, ki lahko zagotovijo izdelavo projektne in tehnične dokumentacije s strokovnjaki, ki imajo opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov s področja ŽTK omrežja in osnov železniškega prometa.
12. člen
(opremljenost delovnih mest)
(1)
Delovna mesta, ki sodelujejo pri vodenju prometa vlakov na javni železniški infrastrukturi (izvršilna delovna mesta), se morajo opremiti:
-
z železniškim telefonskim priključkom,
-
s telekomunikacijskim pultom PTS,
-
s pomožnim telefonom in
-
s povezavo za podatkovne prenose ali
-
z ustrezno novejšo tehnično rešitvijo.
(2)
Delovna mesta, na katerih delavci sodelujejo pri vodenju prometa vlakov na progah, ki so opremljene s sistemom RDZ, morajo ob opremi, določeni v prvem odstavku tega člena, imeti tudi ustrezno opremo, ki omogoča komuniciranje po tem sistemu.
(3)
Delovna mesta, ki so pomembna za odvijanja nemotenega in varnega javnega železniškega prometa, morajo ob opremi, določeni v prvem odstavku tega člena, imeti tudi ustrezno opremo za prikaz točnega časa. Za slednje se mora na vidnem mestu v prostoru vgraditi službena ura.
(4)
Minimalna obvezna opremljenost posameznih delovnih mest s telekomunikacijskimi napravami, pomembnih za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa na JŽI, je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, glede na naslednje kategorije opremljenosti prog:
-
proge, ki so v celoti daljinsko vodene iz centra vodenja prometa, pri čemer je opremljenost celotne proge s sistemom RDZ obvezna,
-
proge, ki so opremljene s sistemom RDZ, niso pa daljinsko vodene iz centra vodenja prometa in
-
proge, ki niso niti daljinsko vodene niti niso opremljene s sistemom RDZ.
13. člen
(železniška avtomatska telefonija – ŽAT)
(1)
ŽAT mora biti izvedena tako, da:
-
zagotavlja govorno komunikacijo med uporabniki poslovnega področja in področja operativnih del pri vodenju prometa, znotraj celotnega javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji ter tudi na ravni mednarodnega železniškega telefonskega omrežja in z uporabniki javnega telefonskega omrežja,
-
omogoča druge telefonske storitve ter podatkovne komunikacije med uporabniki poslovnega področja in področja operativnih del pri vodenju prometa, znotraj celotnega javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji ter tudi na ravni mednarodnega železniškega telefonskega omrežja in z uporabniki javnega telefonskega omrežja,
-
je povezljiv z drugimi ŽTK sistemi in TKn v okviru ŽTK omrežja in združljiv z obstoječo tehnologijo ter zagotavlja daljinsko upravljanje in nadzor sistema in posameznih njegovih elementov,
-
omogoča vzpostavitev zvez v dohodni in odhodni smeri brez posredovanja operaterja in
-
omogoča enostavno nadgradnjo na ravni strojne in programske opreme.
(2)
Shema oštevilčenja ŽAT mora biti usklajena s številčno shemo, določeno v UIC objavah, ki urejajo železniško telefonsko številčno shemo, in s shemo oštevilčenja, ki jo določajo predpisi o telekomunikacijah v Republiki Sloveniji.
14. člen
(prometni telekomunikacijski sistem – PTS)
(1)
PTS mora zagotavljati komunikacijsko podporo za potrebe delovnih mest, ki sodelujejo pri zagotavljanju in izvajanju varnega in urejenega železniškega prometa. Sistem PTS je sistem, ki je sestavljen iz centralne naprave, pultov TK in vmesnikov. Podpirati mora zlasti:
-
celotno funkcionalnost za potrebe železniške progovne telefonije,
-
dispečerske povezave in povezave za potrebe ENP,
-
povezljivost z UKV napravami, omrežjem ŽAT in s sistemi za avtomatsko najavo vlakov,
-
terminalne postajne naprave, zlasti interfonske povezave, ozvočenje za potniške in službene potrebe, telefonske povezave na postajnih področjih, priklop terminalne naprave in prenos podatkovnih informacij in informacij za klic v sili (SOS),
-
določene – omejene – funkcionalnosti telefonske centrale,
-
ustrezen vmesnik za priklop naprave za registracijo pogovorov in
-
prikaz točnega časa, ki mora biti sinhroniziran z ostalimi napravami za prikaz časa, skladno s tretjim odstavkom 22. člena tega pravilnika.
(2)
Vstopanje v PTS iz ŽAT omrežja ali javnega telefonskega omrežja mora biti izvedena tako, da ni ogrožena urejenost in varnost železniškega prometa.
15. člen
(pomožni telefon – PT)
(1)
PT se mora vgraditi povsod, kjer je vgrajen pult TK PTS.