na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odločba o ugotovitvi neskladnosti drugega odstavka 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost in o ugotovitvi neskladnosti 102. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost z učinkom odprave ter o zavrženju pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 27. člena Zakona o davku na dodano vrednost
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3369/2004, stran 9061 DATUM OBJAVE: 13.7.2004
VELJAVNOST: od 13.7.2004 / UPORABA: od 13.7.2004
RS 75-3369/2004
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 13.7.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
3369. Odločba o ugotovitvi neskladnosti drugega odstavka 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost in o ugotovitvi neskladnosti 102. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost z učinkom odprave ter o zavrženju pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 27. člena Zakona o davku na dodano vrednost
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe BTC, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 17. junija 2004
o d l o č i l o:
1.
Drugi odstavek 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 30/01, 67/02, 101/03, 134/03 – ur. p.b. in 45/04) se, kolikor je treba na njegovi podlagi izvršiti popravek vstopnega davka na dodano vrednost, če so spremenjeni pogoji, merodajni za odbitek vstopnega davka na dodano vrednost, rezultat sistemskih sprememb predpisov, razveljavi.
2.
Člen 102 Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 79/02, 114/02, 76/03 in 93/03) je bil, kolikor je bilo treba na njegovi podlagi izvršiti popravek vstopnega davka na dodano vrednost, če so bili spremenjeni pogoji, merodajni za odbitek vstopnega davka na dodano vrednost, rezultat sistemskih sprememb predpisov, v neskladju z Ustavo.
3.
Ugotovitev neskladnosti iz 2. točke izreka ima učinek odprave.
4.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 27. člena Zakona o davku na dodano vrednost se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1.
Pobudnica oddaja poslovne prostore. Zato je skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV) od 1. 7. 1999 plačevala davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), zmanjšan za vstopni DDV. Ker je zaradi spremenjene zakonodaje oddajanje poslovnih prostorov od 1. 10. 2002 oproščeno plačila DDV, je morala skladno z 42. členom ZDDV popraviti odbitek vstopnega DDV ter v proračun vplačati oziroma vrniti že odbiti vstopni DDV. Navedeno naj bi poslabšalo njen položaj, saj naj bi bili pogoji obdavčevanja spremenjeni brez stvarnih razlogov, utemeljenih v javnem interesu. Zato zatrjuje neskladje drugega odstavka 42. člena ZDDV in 102. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: Pravilnik02) s členi 2, 33 in 155 Ustave. Meni, da je spremenjeni sistem obdavčevanja retroaktivno posegel v obračun DDV, ki je bil izveden na podlagi veljavnega ZDDV in s tem v pridobljeno pravico davčnega zavezanca do odbitka vstopnega DDV, čeprav mora biti davčna obveznost vnaprej določena oziroma določljiva. Zato naj bi šlo tudi za neskladje z načeloma pravne varnosti oziroma zaupanja v pravo, ki sta elementa pravne države. Zakonodajalec naj bi namreč s spremembo sistema obdavčitve napravil bistven odmik od predhodno uveljavljenih rešitev. Ker je sprememba izničila donosnost vlaganj, naj bi šlo še za poseg v premoženje. Pobudnica hkrati izpodbija še drugi odstavek 27. člena ZDDV, ker naj bi bil v neskladju s členi 14, 33 in 74 Ustave. V utemeljitev zatrjevane neenakosti navaja, da se določba brez stvarno utemeljenih razlogov nanaša le na najemnike s pravico do odbitka celotnega DDV, namesto statusa najemodajalca oziroma nepremičnine pa upošteva status najemnika. Posledično naj tako ne bi bila obdavčena končna potrošnja (najemnik), temveč najemodajalec. Gospodarskim subjektom pa naj bi tudi onemogočala doseganje enakih ciljev v enaki meri.