Nalaganje dokumenta...

Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-74/2004, stran 216 DATUM OBJAVE: 15.1.2004

VELJAVNOST: od 14.2.2004 / UPORABA: od 14.2.2004

RS 2-74/2004

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 18.11.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 18.11.2015

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3

fwd

74. Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP)

Razglašam zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2003.

001-22-130/03

Ljubljana, dne 29. decembra 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O ZAVAROVANJU IN FINANCIRANJU MEDNARODNIH GOSPODARSKIH POSLOV (ZZFMGP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet urejanja)

(1)

Ta zakon ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije ter vlogo države pri teh aktivnostih, ki gospodarstvu zagotavljajo ustrezno varnost in možnost konkurenčnega nastopanja na tujih trgih po mednarodno dogovorjenih pravilih in pogojih.

(2)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko podrobneje uredi posamezna področja, pogoje in politiko zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če s tem zakonom ali na njegovi podlagi sprejetih predpisih ni drugače določeno, se za delovanje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov v Republiki Sloveniji uporabljajo tudi določbe drugih predpisov.

II. ZAVAROVANJE MEDNARODNIH GOSPODARSKIH POSLOV

2. člen

(zavarovalni posli)

(1)

Pooblaščena institucija opravlja tehnična in strokovna opravila, obravnava zahtevke za zavarovanje ter v imenu in za račun Republike Slovenije sklepa in izvršuje pogodbe o zavarovanju, pozavarovanju in retrocesiji ter izdaja finančne instrumente, s katerimi prevzema obveznosti, sprejema njihove izpolnitve ter daje udeležencem mednarodne menjave in finančnim institucijam delno ali popolno kritje pred riziki poslovnih transakcij, ki se nanašajo zlasti na:

terjatve iz naslova mednarodne menjave, prodaje blaga in storitev, vključno s proizvodnjo in pripravo na prodajo, ter investicije;

blago, opremo in drugo premoženje ter pravice udeležencev mednarodnih poslovnih transakcij v tujini;

financiranje, refinanciranje, predplačila ali odložena plačila, zavarovanje in druge varščine ter jamstva, dana v zvezi s posli iz prejšnjih alinej tega odstavka.

(2)

Zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov iz prejšnjega odstavka krije nemarketabilne komercialne in/ali nekomercialne rizike. Nemarketabilni riziki so tisti riziki, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi zaradi njihove vrste in narave, lokacije, trajanja in drugih značilnosti zasebni pozavarovalni sektor na splošno ni pripravljen ali sposoben kriti.

(3)

Pooblaščena institucija lahko v zvezi s posli iz prvega odstavka tega člena opravlja tudi spremljajoče storitve in sklepa druge posle, kot so posli upravljanja s premoženjem in riziki.

3. člen

(pooblastila pooblaščene institucije)

(1)

Pooblaščena institucija opravlja posle iz prejšnjega člena v imenu in za račun Republike Slovenije, ločeno od svojega drugega poslovanja, na podlagi posebne pogodbe o zastopanju.

(2)

Pri opravljanju dejavnosti zavarovanja, sklepanju in izvrševanju zavarovalnih poslov ter upravljanju z riziki na podlagi tega zakona pooblaščena institucija sledi ciljem ekonomske politike Republike Slovenije, skrbi za zaščito pravic in interesov države ter upošteva pravila stroke in načela zdravega zavarovalniškega poslovanja.

(3)

Udeleženci mednarodne menjave, s katerimi pooblaščena institucija stopa v premoženjska in druga civilnopravna razmerja, sklepa posle zavarovanja in financiranja ali v njihovo korist izdaja finančne ter pravne instrumente na podlagi tega zakona, svojih obveznosti na podlagi teh pogodb in instrumentov ne smejo pobotati s terjatvami, ki jih imajo do Republike Slovenije iz kakršnegakoli drugega naslova.

(4)

Za zavarovalne pogodbe, posle pozavarovanja in retrocesije, ki jih pooblaščena institucija sklepa na podlagi tega zakona, se ne uporabljajo določbe posebnega dela obligacijskega zakonika o zavarovalni pogodbi.

4. člen

(sredstva za izvajanje dejavnosti zavarovanja)

(1)

Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po tem zakonu zagotovi pooblaščeni instituciji Republika Slovenija v obliki denarnih sredstev, ki se uporabljajo za oblikovanje varnostnih in posebnih varnostnih rezerv (v nadaljevanju: varnostne rezerve), pri čemer se posebne varnostne rezerve lahko oblikujejo za kritje posameznih vrst rizikov ali zavarovalnih poslov.

(2)

Varnostne rezerve iz prvega odstavka tega člena se oblikujejo tudi iz plačanih premij, opravnin, regresov in drugih prihodkov, ki jih pooblaščena institucija kot zastopnica države ustvari s posli zavarovanja, pozavarovanja, retrocesije in drugimi posli ter storitvami, s katerimi se zagotavlja udeležencem mednarodne menjave kritje pred nemarketabilnimi riziki. Varnostne rezerve se oblikujejo tudi iz sredstev, ki jih pooblaščena institucija pridobi iz naslova upravljanja s tem premoženjem in s prevzetimi riziki, iz proračuna Republike Slovenije, lahko pa tudi iz drugih virov in sredstev.

(3)

Varnostne rezerve upravlja pooblaščena institucija, sredstva varnostnih rezerv pa se vodijo ločeno od sredstev za opravljanje drugih dejavnosti pooblaščene institucije.

(4)

Varnostne rezerve se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev, plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, za kritje izgub iz teh poslov in poslov upravljanja s tem premoženjem in riziki ter za plačilo stroškov v zvezi z opravljanjem poslov pooblaščene institucije, ki jih ta opravlja na podlagi tega zakona.

(5)

V skladu s pogodbo iz prvega odstavka 12. člena tega zakona se sredstva varnostnih rezerv lahko uporabljajo tudi za druge namene, ki so v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in rentabilnosti poslovanja pooblaščene institucije.

(6)

Glede na gospodarske možnosti in potrebe ter povpraševanje po zavarovalnih kritjih, glede na zavarovane posle, sklenjene na podlagi tega zakona, škode in zavarovalne zmogljivosti v obliki varnostnih rezerv, Republika Slovenija zagotavlja solventnost in likvidnost teh varnostnih rezerv, ki so v funkciji pravočasnega izplačila nadomestil škod in obvladovanja rizikov, prevzetih v zavarovanje. Če ob obstoječem portfelju zavarovanj in zavezujočih obljub ter povpraševanj po zavarovalnih kritjih varnostne rezerve niso zadostne glede na izračun, določen s pravili iz devetega odstavka tega člena, Republika Slovenija zagotovi dodatna sredstva varnostnih rezerv tako, kot je določeno v sedmem odstavku tega člena.

(7)

Če nastalih škod ni mogoče povrniti z zavarovalninami iz sredstev varnostnih rezerv, ali če bi se te rezerve zaradi izplačil zavarovalnin iz naslova zavarovalnih pogodb v tekočem koledarskem letu glede na stanje konec preteklega leta zmanjšale za več kot dvajset odstotkov, se morajo sredstva za izplačilo dolgovanih zavarovalnin zagotoviti iz proračuna Republike Slovenije ali iz drugih rednih ali izrednih virov, zavarovancem pa se plačajo posredno preko varnostnih rezerv.

(8)

Ne glede na četrti in peti odstavek 2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) se v proračunu ne izkazujejo posamezni poslovni dogodki za zavarovalne posle, ki jih pooblaščena institucija opravlja na podlagi II. poglavja tega zakona. V proračunu se izkazujejo samo plačila pooblaščeni instituciji na podlagi pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena ter zagotavljanje denarnih sredstev za oblikovanje varnostnih rezerv v skladu s prvim, šestim in sedmim odstavkom tega člena.

(9)

Minister, pristojen za finance, predpiše posebna pravila glede načina:

izračunavanja oziroma določanja potrebne višine varnostnih rezerv,

načrtovanja potrebne višine varnostnih rezerv ter

porabe sredstev varnostnih rezerv, če se pooblaščeni instituciji dodelijo proračunska sredstva za povečanje varnostnih rezerv na podlagi pričakovanih poslov, ki se pozneje ne opravijo.

5. člen

(limiti zavarovanja)

(1)

Obseg vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz naslova zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, danih na podlagi 2. člena tega zakona, ko so te prevzete, ne sme presegati zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva, ob tem pa obseg novih obveznosti, prevzetih v posameznem koledarskem letu, ne sme presegati 1/3 te zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza.

(2)

V zneske obsega prevzetih in veljavnih obveznosti iz prejšnjega odstavka se iz poslov, za katere so bila dana zavarovalna kritja ali druga jamstva ter zavezujoče obljube za zavarovanje na podlagi tega zakona, vštevajo najvišje zavarovalne vsote in zneski drugih jamstev ter odobreni limiti kupcev, dolžnikov ali garantov, zmanjšani za samopridržke, ki jih v skladu z zavarovalnimi pogoji ali pogoji izdanih jamstev kot lastne deleže pri škodah nosijo sami zavarovanci ali drugi beneficiarji.