Odločba o ugotovitvi neskladnosti dela drugega odstavka 5. člena zakona o društvih z ustavo, o razveljavitvi dela drugega odstavka istega člena, ter o razveljavitvi dela 8. člena in 10. člena zakona o društvih

2163. Odločba o ugotovitvi neskladnosti dela drugega odstavka 5. člena zakona o društvih z ustavo, o razveljavitvi dela drugega odstavka istega člena, ter o razveljavitvi dela 8. člena in 10. člena zakona o društvih

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Taborniškega odreda Severni šotori iz Maribora, na seji dne 11. junija 1998

V drugem odstavku 5. člena zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95) določba o načinu včlanjevanja mladoletnika do dopolnjenega 15. leta starosti ni v skladu z ustavo – besede "ki ga tudi zastopa v organih društva", pa se razveljavijo. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladnost z ustavo odpraviti v enem letu po objavi te odločbe.

V 8. členu istega zakona se razveljavi del besedila, ki se glasi: "Društvo lahko ustanovi najmanj deset polnoletnih državljanov Republike Slovenije, ki".

Člen 10 istega zakona se razveljavi.

Pobudnik je dne 23. 12. 1996 vložil pobudo za oceno ustavnosti določb 5. in 10. člena zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 – v nadaljevanju: ZD). V drugem odstavku 5. člena ZD je urejen primer, ko se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega petnajstega leta starosti. V tem primeru pristopno izjavo podpiše njegov zakoniti zastopnik, ki ga v organih društva tudi zastopa. Pobudnik trdi, da je v Sloveniji mnogo društev, v katerih so člani otroci od 1. do 8. razreda osnovne šole. Meni, da je izpodbijana določba nesmotrna, ker zakonitih zastopnikov mladoletnih članov društva ni mogoče prisiliti, da bi sodelovali na organih društva in pri drugih aktivnostih, če sami niso njihovi člani. Določba 10. člena tega zakona pa določa, da v primeru, ko je v društvo včlanjenih do 15 članov, opravljajo vsi člani naloge organov društva in izmed sebe izvolijo zastopnika društva. Pobudnik meni, da izpodbijana zakonska določba po nepotrebnem omejuje oblikovanje organov društva. Svojo trditev pobudnik utemeljuje s primerjavo s prejšnjim zakonom o društvih, ki takšne določbe ni imel. Pobudnik opozarja tudi na tuje pravne ureditve, po katerih lahko že tri osebe ustanovijo društvo. Glede vseh izpodbijanih določb ZD pa pobudnik trdi, da so nedemokratične in slabše od rešitev v prejšnjem zakonu in da kot takšne ne morejo vzdržati kritike v razmerju do mednarodnih norm.

Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pri Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljevanju: sekretariat) v svojem odgovoru na pobudo meni, da pri izpodbijanih določbah ZD ne gre za omejevanje ustavne pravice in svobode združevanja, temveč le za določitev načina uresničevanja te ustavne pravice. To še posebej, ker gre pri ustanavljanju društev za doseganje trajnejših oblik združevanja za določen namen. Izpodbijane določbe naj bi bile pomembne tudi zaradi uresničevanja drugih ustavnih določb, še posebej tistih glede pravic in dolžnosti staršev (prvi odstavek 54. člena ustave) in pravic otrok (56. člen ustave), meni sekretariat. Ob tem sekretariat navaja še določbe o odgovornosti staršev za škodo, ki jo povzroči otrok. Za tako škodo odgovarjajo starši do otrokovega 7. leta starosti ne glede na krivdo. Po navedeni starosti pa starši odgovarjajo tudi, če ne morejo dokazati, da je škoda nastala brez njihove krivde, kot je to opredeljeno v 165. členu zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – v nadaljevanju: ZOR). Po določbi prvega odstavka 201. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94 in 70/94) se roditelj ali druga oseba kaznuje, če zanemarja mladoletno osebo, za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje.

Sekretariat v svojem odgovoru navaja, da se je Državni zbor pri določitvi števila polnoletnih državljanov, ki lahko ustanovijo društvo, odločil za tretjo različico predloga ZD (sedanji 8. člen). Menil je, da navedeno število polnoletnih državljanov bolj ustreza namenu ustanavljanja društva kot trajnejše oblike organiziranega delovanja državljanov kakor pa drugi dve v tem zakonskem predlogu vsebovani varianti. Ti sta predvidevali le tri oziroma pet polnoletnih državljanov kot ustanoviteljev društva.

Sekretariat meni glede izpodbijane določbe 10. člena ZD, po kateri, če je v društvu včlanjenih do vključno 15 članov, vsi člani opravljajo naloge organov društva in izmed sebe volijo zastopnika društva, da njen namen ni krnitev avtonomije društva, temveč olajšanje njihovega dela za primer, če članstvo ne dosega vsaj petnajst oseb. Pri tem se sekretariat sklicuje na mnenje vlade št. 730-02/97-33 (D2) z dne 29. 5. 1997. V njem vlada med drugim zagotavlja, da upravne enote v skladu z ustavno določbo o pravici do svobode združevanja izpodbijane določbe ZD ne štejejo za obligatorno in dopuščajo društvom z manjšim številom članov, da v temeljnem aktu društva opredelijo organe, njihovo delovno področje in medsebojna razmerja. Zato sekretariat glede vseh izpodbijanih in v obravnavo vključenih določb ZD meni, da niso v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je na seji dne 13. marca 1997 pobudo sprejelo. Na podlagi določbe 30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je sklenilo, da bo po načelu koneksitete začelo postopek tudi za oceno ustavnosti določbe 8. člena ZD, po katerem lahko ustanovi društvo najmanj deset polnoletnih državljanov Republike Slovenije.