Odločba o odpravi besedila na koncu prve alinee 9. člena uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, ki se glasi: "oziroma druge dokaze, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za lastninsko preoblikovanje podjetja"

1466. Odločba o odpravi besedila na koncu prve alinee 9. člena uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, ki se glasi: "oziroma druge dokaze, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za lastninsko preoblikovanje podjetja"

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudi Mladena Grosa in Janka Šertla, obeh iz Ljubljane na seji dne 14. marca 1996

Besedilo na koncu prve alinee 9. člena uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94, 43/94 in 68/94), ki se glasi: “oziroma druge dokaze, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za lastninsko preoblikovanje podjetja”, se odpravi.

1. Pobudnika ustavnemu sodišču predlagata začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti novele k prvi alinei 9. člena uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju: uredba), uvedene z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe (Uradni list RS, 43/94 ). Pobudnika navajata, da prva alinea uredbe določa, da lahko podjetje v postopku lastninjenja za zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, ki so pravočasno vložili predlog za izdajo začasne odredbe, ki pa še ni bila izdana oziroma še ni postala pravnomočna, agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: agencija) v postopku dajanja soglasja k programu lastninskega preoblikovanja predložijo z upravičencem sklenjen pisni sporazum, s katerim sta se sporazumela o izločitvi sredstev, glede katerih poteka postopek denacionalizacije. Izpodbijana novela uredbe je po navedbah pobudnikov to alineo dopolnila tako, da za vračilo premoženja zavezanemu podjetju v postopku pridobivanja soglasja agencije k programu lastninskega preoblikovanja omogoča dokazovanje, da so izpolnjeni pogoji o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, tudi z drugimi dokazi, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za lastninsko preoblikovanje podjetja. Pobudnika zatrjujeta, da sta za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninskega preoblikovanja zavezanih podjetij pravočasno vložila predloga za izdajo začasne odredbe.

Prvi pobudnik navaja, da z zavezancem ni sklenil nobenega sporazuma o izločitvi sredstev oziroma o prenosu delnic na Sklad RS za razvoj. Drugi pobudnik pa meni, da se njegov denacionalizacijski zahtevek v delu, v katerem ne bo mogoča vrnitev premoženja v naravi, glasi deloma na lastninski delež, deloma pa na obveznice Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljevanju: sklad ali SOS). Obveznice želi v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij: Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 – v nadaljevanju: ZLPP) izkoristiti za nakup kapitalskih deležev podjetij v javni prodaji oziroma za certifikate investicijskih skladov. Glede na to, ker se roki, v katerih bi drugi pobudnik lahko uveljavil svoje interese, iztekajo, meni, da mu zgolj rezervacija premoženja, na podlagi katerega zahteva denacionalizacijo, ne omogoča aktiviranja pravic iz naslova denacionalizacije. Po prepričanju prvega pobudnika zavezano podjetje LIKO ni izpolnilo pogojev iz prvega odstavka 15. člena ZLPP, agencija pa naj bi mu bila vseeno izdala soglasje za lastninsko preoblikovanje. Mnenja je, da odločba agencije temelji na izpodbijani noveli uredbe, ki naj bi bila v popolnem nasprotju z duhom celotnega ZLPP, zlasti pa s prvim odstavkom 15. člena tega zakona. Izpodbijana določba novele naj bi širila obseg možnih dokazov iz citirane zakonske določbe. Hkrati naj bi bila novela nejasna in naj bi omogočala različna tolmačenja.

Prvi pobudnik navaja, da je pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca inž. Milana Lenarčiča. Ustavnemu sodišču je predložil vrsto dokumentov, iz katerih izhaja, da je vložil predlog za denacionalizacijo, da je agencija zavezanemu podjetju odobrila program lastninskega preoblikovanja in da njegovi pritožbi, s katero je izpodbijal odločbo agencije, ni bilo ugodeno. Ustavnemu sodišču je predložil tudi potrdilo Upravne enote Vrhnika, iz katerega izhaja, da je dne 2. novembra 1992 oziroma po popravku, predloženem ustavnemu sodišču 31. 1. 1996, 2. novembra 1993 pri pravnem predniku te enote vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi 68. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 – v nadaljevanju: ZDen). Meni, da iz predloženih dokazov izhaja njegov pravni interes za vloženo pobudo. Dne 31. 1. 1996 je ustavnemu sodišču predložil tudi sklep Občine Vrhnika z dne 7. 11. 1994 št. 319-464-182/92-MS, ki ga je ta izdala na predlog Aleksandra Majdiča in s katerim dokazuje, da je denacionalizacijski zahtevek do podjetja LIKO zavarovan po 10. in 11. členu ZLPP in to v tolarski protivrednosti 1,521.892,76 DEM.

Drugi pobudnik navaja, da je vnuk pokojnega tovarnarja Ivana Bernika, ki mu je bila podržavljena Tovarna rolet. Zavezanec za vrnitev nacionaliziranega premoženja je podjetje HOJA iz Ljubljane. Izpodbijana določba uredbe naj bi omogočila lastninsko preoblikovanje tega podjetja preden bo rešen njegov zahtevek za denacionalizacijo, po višini in v zahtevani obliki. To pa naj bi bilo v nasprotju z zakonom in, kot navaja v dopolnitvi III. z dne 8. 9. 1995, v nasprotju s 120. členom ustave.

Dne 19. 1. 1996 je drugi pobudnik ustavnemu sodišču dostavil kopijo urgence, naslovljene na agencijo, iz katere izhaja, da se njegov denacionalizacijski zahtevek nanaša tudi na zavezanca Slovenijales, ki naj bi mu agencija že pred rešitvijo denacionalizacijskega zahtevka izdala prvo in drugo soglasje za lastninsko preoblikovanje. Pri tem se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča U-I-169/93 (OdlUS III, 83).

Oba pobudnika navajata, da je v postopku denacionalizacije sporna višina njunih zahtevkov, kar je razlog, da z zavezanci nista pripravljena skleniti sporazumov.

Prvi pobudnik še navaja, da je bilo na agencijo v decembru 1994 vloženo veliko število zahtev za odobritev programov lastninskega preoblikovanja podjetij. Domneva, da bo mnogo zahtev za odobritev oprtih na izpodbijano določbo, zato naj zaradi zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov za vrnitev premoženja v postopkih lastninskega preoblikovanja zavezancev ustavno sodišče do končne odločitve o ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe zadrži njeno izvrševanje.