Odločba o ugotovitvi skladnosti 22. člena in prvega odstavka 24. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencije za zaposlovanje z ustavo in zakonom ter o razveljavitvi drugega odstavka 2. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencije za zaposlovanje z odložnim rokom

2711. Odločba o ugotovitvi skladnosti 22. člena in prvega odstavka 24. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencije za zaposlovanje z ustavo in zakonom ter o razveljavitvi drugega odstavka 2. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencije za zaposlovanje z odložnim rokom

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki jo zastopa direktor Simon Zore, na seji dne 22. maja 2003

Drugi odstavek 2. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/99, 79/00 in 30/03) se razveljavi.

Člen 22 in prvi odstavek 24. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje nista v neskladju z ustavo in zakonom.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 33. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje se zavrže.

Razveljavitev iz 1. točke izreka začne učinkovati po enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobudnica Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: ŠOUL) vlaga pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena ter 22. in 33. člena pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (v nadaljevanju: pravilnik). Navaja, da je ŠOUL v skladu z 48. členom in po določbi 128. člena študentske ustave Študentske organizacije Slovenije (Uradni list RS, št. 65/97 – v nadaljevanju: študentska ustava97) vpisana v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije ter da je po določbi 3. člena zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 – v nadaljevanju: ZSkuS) in v skladu s 77. členom študentske ustave97 pravna oseba. Navaja, da dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del študentom opravlja v okviru notranje organizacijske enote – Študentski servis ŠOUL – na podlagi določbe drugega odstavka 8. člena ZSkuS. Tako ŠOUL kot njena organizacijska enota – študentski servis ŠOUL sta pri Statističnem uradu Republike Slovenije vpisani v Poslovni register Slovenije. Svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da izpodbijani pravilnik bistveno posega v njeno organiziranost in delovanje, saj ne bo smela več opravljati dejavnosti posredovanja dela za študente neposredno sama – v okviru notranje organizacijske enote – temveč bo morala za opravljanje te dejavnosti do 30. 9. 1999 ustanoviti samostojno pravno osebo oziroma izvesti statusno preoblikovanje, kar bistveno spreminja strukturo in organiziranost strokovnih služb celotne ŠOUL in ima pomembne finančne in druge posledice. Navaja, da je pravilnik z določbo drugega odstavka 2. člena, po kateri lahko opravlja posredovanje občasnih in začasnih del za dijake in študente le pravna oseba, ki je vpisana v sodni register in ni hkrati prejemnik sredstev za izvajanje programov v skladu z nameni iz tretjega odstavka 6. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in nasl. – v nadaljevanju: ZZZPB), prekoračil pooblastilo iz petega odstavka 6. člena ZZZPB. Izpodbijana določba je po mnenju pobudnice nezakonita in neustavna tudi zato, ker krati pravico do pridobitve pooblastila za opravljanje dejavnosti posredovanja dela tistim pravnim osebam, ki so po določbah ZSkuS prejemniki koncesijske dajatve za posredovanje dela dijakom in študentom, čeprav z ZSkuS določen namen porabe koncesijske dajatve ni v nikakršni zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki jo ureja pravilnik. Takšno neenakopravno obravnavanje pravnih subjektov bi po mnenju pobudnice lahko določil le zakon. Izpodbijana določba drugega odstavka 2. člena pravilnika naj bi posegala tudi v 2. točko prvega odstavka 5. člena ter v drugi odstavek 8. člena ZSkuS. Glede določbe 33. člena pravilnika, po kateri je treba opraviti statusno preoblikovanje v samostojno pravno osebo do 30. 9. 1999, pobudnica zatrjuje, da nedopustno posega v razmerje med državo in samoupravno skupnostjo študentov Slovenije.

Pobudnica izpodbija tudi določbo 22. člena pravilnika, ki določa, da se organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje delo dijakom in študentom, priznajo stroški v odstotkih od koncesijske dajatve. Ta določba naj bi bila v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena ZSkuS in s tretjim odstavkom 6. člena ZZZPB, ker oba določata, da so sredstva, ustvarjena iz koncesijskih dajatev, namenska sredstva za delovanje študentskih organizacij in izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti študentov. Meni, da za takšno ureditev (da se iz koncesijske dajatve krije stroške za opravljanje dejavnosti posredovanja dela) ni zakonske podlage. Po njenem mnenju peti odstavek 6. člena ZZZPB daje ministrstvu pooblastilo le za določitev višine stroškov, ki se priznavajo organizaciji oziroma delodajalcu za posredovanje dela dijakom in študentom, ne pa tudi za določitev vira sredstev za kritje priznanih stroškov. Po mnenju pobudnice bi se morala koncesijska dajatev v celotni višini 10% kot je določeno v ZSkuS, namenjati za delovanje študentskih organizacij. Sredstva (stroški) za izvajanje strokovnih nalog posredovanja dela pa bi se po drugem odstavku 60. člena ZZZPB morala zagotavljati s proračunom Republike Slovenije.

Dalje pobudnica navaja, da obvezno statusno preoblikovanje oziroma oblikovanje novega pravnega subjekta iz dela pravne osebe ŠOUL v samostojno pravno osebo predstavlja zanjo nepopravljive škodljive posledice. Pravilnik namreč zahteva od pobudnice celovito reorganizacijo obstoječe strokovne službe, ki jo sestavlja okoli 50 zaposlenih delavcev, hkrati pa gre za zahteven postopek z velikimi finančnimi sredstvi. Zato predlaga, naj ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži izvrševanje drugega odstavka 2. člena ter 22. in 33. člena pravilnika.

Pobuda je bila poslana v odgovor nasprotnemu udeležencu – Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo), ki nanjo ni odgovoril. Mnenje o pobudi je poslala vlada. Ta pritrjuje ugotovitvi pobudnice, da izpodbijana določba drugega odstavka 2. člena pravilnika izloča iz opravljanja koncesijske dejavnosti vse tiste pravne osebe, ki po pozitivnih predpisih niso zavezane oziroma se ne morejo vpisati v sodni register. Pojasnjuje, da izpodbijana določba temelji na določbi 2. člena ZZZPB, po kateri so možni subjekti za opravljanje koncesijske dejavnosti le vsi v njej našteti subjekti, med njimi pa ni študentskih organizacij. Meni, da se kot organizacije oziroma delodajalci po 2. členu ZZZPB štejejo le tisti subjekti, ki morajo biti v skladu s 3. členom zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 – v nadaljevanju: ZSReg) vpisani v ta register oziroma v drug ustrezni register (npr. samostojnih podjetnikov). Poudarja, da izpodbijana ureditev temelji tudi na določbi 6.a člena ZZZPB, po kateri se koncesijska dejavnost ne more vpisati v sodni register, če organizacija oziroma delodajalec ni sklenil koncesijske pogodbe. Ker ŠOUL kot pravni subjekt, ustanovljen v skladu z ZSkuS, koncesijske dejavnosti ne more vpisati v sodni register, kot to izrecno zahteva 6.a člen, ne more opravljati koncesijske dejavnosti posredovanja dela. Vlada zavrača navedbo pobudnice, da ima njena notranja organizacijska enota pravno podlago za opravljanje koncesijske dejavnosti v drugem odstavku 8. člena ZSkuS, ki določa, da lahko notranje organizacijske enote opravljajo dejavnosti, določene s temeljnim aktom, če se opravljajo za potrebe študentov in njihov cilj ni pridobivanje dobička. Poudarja, da študentska ustava97 v 14. členu ne navaja izrecno opravljanja koncesijske dejavnosti, temveč v 9. točki tega člena opravljanje gospodarske in drugih dejavnosti veže na predpise, ki urejajo opravljanje te dejavnosti – v primeru posredovanja dela torej na pogoje in omejitve, ki jih določa ZZZPB. Poleg tega vlada še navaja, da izpodbijana določba drugega odstavka 2. člena pravilnika pomeni konkretizacijo izvajanja tretjega odstavka 6. člena ZZZPB, ki je posredno razmejil subjekte, ki ustvarjajo koncesijsko dajatev, in subjekte, ki so prejemniki dela koncesijskih dajatev. Za tako prepoved po navedbah vlade obstajajo tudi vsebinski razlogi, in sicer transparentnost izjemno visokih sredstev (letno več kot 2,6 milijarde tolarjev), ki se lahko popolnoma zamegli, če sta subjekt, ki mora del sredstev odvajati npr. za programe študentske kulture, izpopolnjevanja študentov v tujini itd., in subjekt, ki sredstva prejema, ista pravna oseba. Po navedbah vlade je v takem primeru nadzor, ki ga v skladu s 45.b členom ZZZPB nad delom pooblaščenih organizacij in delodajalcev izvaja ministrstvo, popolnoma onemogočen. Vlada meni, da izpodbijana 2. in 33. člen pravilnika neposredno ne posegata v notranjo organizacijo pobudnice, ki še vedno lahko opravlja oziroma izvaja vse programe, naloge in dejavnosti, določene z ZSkuS in študentsko ustavo.

Prav tako se vlada ne strinja s trditvijo pobudnice, da je izpodbijani 22. člen pravilnika v neskladju z drugim odstavkom 9. člena ZSkuS in s tretjim odstavkom 6. člena ZZZPB. Čeprav navedena določba ZSkuS določa desetodstotno višino koncesijske dajatve, po mnenju vlade to ne pomeni, da je to celotna višina, ki se mora odvajati študentski organizaciji. Vlada pojasnjuje, da je peti odstavek 6. člena ZZZPB, s katerim je bilo dano pooblastilo ministrstvu za določitev stroškov, ki se priznavajo organizaciji oziroma delodajalcu za izvajanje posredovanja dela dijakom in študentom, posredno določil tudi višino sredstev za odvajanje študentskim organizacijam. Meni, da je sklicevanje pobudnice na 60. člen ZZZPB neutemeljeno. Po določbi 60. člena ZZZPB se namreč iz proračuna zagotavljajo poleg sredstev za zavarovanje za primer brezposelnosti tudi sredstva za druge namene, vendar le za tiste, ki jih določa ZZZPB. Med njimi ni sredstev za kritje stroškov za opravljanje koncesijske dejavnosti posredovanja del dijakom in študentom.

V zvezi s predlogom za začasno zadržanje vlada navaja, da bi zadržanje povzročilo nepopravljive posledice tistim koncesionarjem in študentskim organizacijam, ki so se že preoblikovale oziroma so vložile predlog za vpis novega pravnega subjekta v sodni register. Navaja, da so ta preoblikovanja potekala brez zapletov, saj so lokalne študentske organizacije, Študentska organizacija Univerze v Mariboru in tudi ŠOUL sam proces preoblikovanja podprle že v fazi priprave pravilnika prav zato, da se ločijo sredstva, ki jih ustvarjajo koncesionarji, in sredstva, ki jih prejemajo študentske organizacije za namene, določene v zakonu.