Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih...

1902. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

(1)

Ta uredba določa v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52), Direktivo Sveta 82/176 z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L št. 81, z dne 27. 3. 1982), Direktivo Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (UL L št. 274, z dne 17. 10. 1984), Direktivo Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L št. 291, z dne 24. 10. 1983), Direktivo Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L št. 74, z dne 17. 3. 1984), Direktivo Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L št. 181, z dne 4. 7. 1986, z vsemi spremembami), Direktivo Evropskega Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem zaradi določenih nevarnih snovi (UL L št. 20, z dne 26. 1. 1980), Direktivo Evropskega sveta 91/271/ES z dne 21. maja 1991 o obdelavi odpadne komunalne vode (UL L št. 135, z dne 30. 5. 1991, z vsemi spremembami), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1) in Direktivo Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL L št. 222, z dne 14. 8. 1978, str. 1) v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, ki nastaja pri odvajanju komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode ter njihovih mešanic v vode:

-

mejne vrednosti emisije snovi v vode in v javno kanalizacijo,

-

mejne vrednosti emisije toplote v vode,

-

vrednotenje emisije snovi in toplote,

-

prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in

-

vsebino okoljevarstvenega dovoljenja in primere naprav, za katere okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti.

(2)

S to uredbo se ne ureja emisije toplote, barv, suspendiranih snovi in snovi, ki vplivajo na slanost vode, pri odvajanju odpadnih vod v morje.

(3)

S to uredbo se ne ureja odvajanje radioaktivnih snovi, ki nastaja pri odvajanju odpadnih vod iz naprav.

2. člen

(pojmi)

V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki proces in na istem kraju z njim drugi neposredno tehnološko povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne vode onesnaževanje voda. Naprave so tudi objekti in naprave javne kanalizacije, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, in lovilci olj ter zadrževalniki in čistilne naprave padavinske odpadne vode, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov;

2.

stavba je stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda ali njuna mešanica;

3.

objekti so objekti transportne infrastrukture in drugi gradbeni inženirski objekti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, na površinah, na katerih nastaja padavinska odpadna voda;

4.1

obstoječa naprava je naprava, ki je bila zgrajena ali je obratovala na dan uveljavitve te uredbe, in naprava, za katero je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;

4.2

obstoječa cesta je cesta, ki je bila zgrajena na dan uveljavitve te uredbe, in cesta, za katero je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;

5.

večja sprememba obratovanja naprave je vsak poseg v napravo, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave tako, da se spremeni za več kakor 25 odstotkov najmanj ena od naslednjih vrednosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju:

-

največja letna količina odpadnih vod na iztoku naprave,

-

največja letna količina nevarnih snovi v odpadni vodi iz naprave,

-

mejna vrednost, določena na podlagi 10. člena te uredbe,

-

mejna vrednost, določena na podlagi 6., 7. in 8. člena te uredbe,

-

največji 6-urni povprečni pretok ali

-

največji dnevni pretok odpadne vode.

Za večjo spremembo v obratovanja naprave šteje tudi:

-

sprememba iztoka odpadnih vod, pri kateri se iztok spremeni tako, da se odpadna voda odvaja v drug vodotok, ali pride do priklopa ali odklopa od javne kanalizacije, in

-

sprememba vhodnih surovin, pomožnih sredstev ali produktov, ki povzročijo spremembo sestave odpadnih vod tako, da je treba spremeniti parametre pri meritvah v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa.

Če se zaradi posegov v napravo spremembe obratovanja naprave uvajajo postopoma, se šteje za večjo spremembo naprave sprememba, pri kateri dosežejo učinki vseh sprememb vrednosti večje spremembe iz prejšnjih odstavkov te točke;

6.

čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;

6.1

komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode;

6.2

mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevanih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode;

6.3

industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za industrijsko odpadno vodo ene ali več naprav, v katerih poteka isti ali več različnih tehnoloških procesov. Če se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju industrijske odpadne vode;

6.4

skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK);

6.5

lovilec olj je naprava za obdelavo odpadne vode z izločanjem lahkih tekočin, katere velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2 in je zgrajena ali kot gradbeni proizvod načrtovana, preskušena in označena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;

6.6

čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno, kemijsko ali fizikalno-kemijsko obdelavo padavinske odpadne vode zaradi zmanjševanja njene onesnaženosti;

7.

vodotok je vsaka stalno ali občasno tekoča celinska voda, ki izvira iz naravnih virov in teče v naravnih strugah ali umetno narejenih poglobitvah, in zajezena celinska voda, v kateri pride zaradi vodne zapore, hidroelektrarne ali jezu do upočasnitve vodnega toka, vendar zadrževalni čas vode zaradi zajezitve ni daljši od pet dni, pri čemer je zadrževalni čas razmerje med prostornino zajezene vode in letnim srednjim nizkim pretokom zajezene celinske vode;

8.

neposredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod v površinske vode ali odvajanje v podzemne vode brez precejanja skozi neomočene sedimente ali kamnine, ki so pod površjem tal;

9.

posredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode;

10.

odvajanje snovi v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi) je emisija katerekoli od nevarnih snovi iz Seznama I in Seznama II v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, v vode ali v javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode, in se izraža s parametri onesnaženosti odpadne vode, količino snovi v odpadni vodi, emisijskim faktorjem obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode in učinkom čiščenja odpadne vode;

10.1

parameter odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode;

10.2

količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih vod izpuščenih snovi v določenem obdobju;

10.3

emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine;

10.4

učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene pri obdelavi odpadne vode, in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi in se izraža v odstotkih;

11.

razpršeno odvajanje padavinske vode je odvajanje padavinske vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem preko njihovih mejnih robov ali pri odvajanju padavinske odpadne vode preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske vode iz teh površin;

12.

srednji nizki pretok vodotoka je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti pretoka vodotoka v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji nizki pretok se izraža v l/s in se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="a1ce78703-f122-426e-bea1-5b9c1019cbe5" type="jpg"&fbcc;

13.

odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda;

13.1

komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v preglednici 1 iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

13.2

industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;

13.3

padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;

14.

nevarne snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: nevarne snovi) so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje strupenosti, obstojnosti oziroma težke razgradljivosti in sposobnosti, da se kopičijo v okolju, določene v Seznamu I in Seznamu II v prilogi 1 te uredbe;

15.

kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin;

15.1

javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;

16.

razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst odpadnih vod ali združevanje odpadnih vod z drugimi vodami pred iztokom z namenom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi ali emisijskega deleža oddane toplote v odpadnih vodah;

17.

iztok je vodni objekt v skladu s predpisom na področju urejanja voda, ki ureja infrastrukturne vodne objekte, in je del naprave, preko katerega se odvaja odpadna voda v vode;

18.

emisija toplote v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz posamezne naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski delež oddane toplote;

18.1

emisijski delež oddane toplote je dnevno povprečje razmerja med močjo toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja naprava neposredno v tekoče celinske vode, in toplotno močjo, ki je potrebna, da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode, popolnoma premešana z odpadno vodo, segrela za 3 K nad svojo naravno temperaturo, če gre za ciprinidne vode ter vode, ki niso ciprinidne ali salmonidne vode, in za 1,5 K, če gre za salmonidne vode;

19.

mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost) je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri emisiji snovi ali toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode in se izraža kot:

-

mejna vrednost parametra odpadne vode,

-

mejna vrednost letne količine nevarnih snovi,

-

mejni emisijski faktor,

-

mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode,

-

mejni emisijski delež oddane toplote;

20.

prve meritve so meritve emisije snovi ali emisije toplote, ki se izvedejo po prvem zagonu naprave ali po večji spremembi v obratovanju naprave;

21.

obratovalni monitoring odpadnih vod je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in o obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave;

21.1

občasne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem naprave v predpisanih časovnih presledkih;

21.2

trajne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem naprave ves čas brez prekinitve;

22.

populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK(5.) 1 PE je enak 60 g BPK(5)/dan;

23.

zadrževalnik padavinske odpadne vode je objekt ali več objektov za izravnavanje sunkovitih in povečanih iztokov padavinske odpadne vode posredno ali neposredno v vode, v čistilno napravo padavinske odpadne vode ali v javno kanalizacijo;

24.

ciprinidne oziroma salmonidne vode so ciprinidne oziroma salmonidne vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib.

25.

zadrževalni čas je čas zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi, izračunan kot količnik med prostornino bazenov in dnevnim pretokom na dotoku, pri čemer se povratni tokovi ne štejejo za dotok odpadne vode.

26.

prednostne snovi so snovi, navedene v Odločbi št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1).

3. člen

(uporaba)

Določbe te uredbe veljajo za odvajanje odpadnih vod iz vseh naprav razen, če za posamezno vrsto naprav ali posamezno snov v industrijski odpadni vodi iz seznama I ali seznama II v prilogi 1 te uredbe poseben predpis mejnih vrednosti ali drugih posameznih vprašanj ne ureja drugače.

4. člen

(izjeme)

(1)

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za ravnanje z odpadno vodo, ki nastaja:

-

pri poglabljanju morskega ali rečnega dna,

-

pri obratovanju ladij v notranjih vodah morja,

-

pri odmetavanju odpadkov z ladij v notranjih vodah morja,

-

v kmetijstvu pri živinoreji ali pridelavi rastlin in se uporablja kot rastlinsko hranilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla,

-

na vodnih zemljiščih pri odkopu naplavljenega rečnega gramoza, če nastaja pri pranju gramoza, in

-

pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odvajanje tekočih odpadkov v vode iz naprav za proizvodnjo titanovega dioksida.

II. MEJNE VREDNOSTI

5. člen

(mejne vrednosti parametrov odpadne vode)

(1)

Mejne vrednosti za neposredno in posredno odvajanje industrijske odpadne vode ter mešanice odpadnih vod iz skupnih čistilnih naprav ter za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo so za snovi iz Seznama I in Seznama II v prilogi 1 te uredbe in za fizikalno-kemijske ter biološke parametre industrijske odpadne vode določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Če za snov iz seznama II v prilogi 1 te uredbe, ki se odvaja z odpadno vodo iz posamezne vrste naprav poseben predpis iz 3. člena ne določa mejne vrednosti, velja mejna vrednost iz priloge 2 te uredbe.

(3)

Če za posamezni parameter iz priloge 2 te uredbe v tej prilogi ni določene mejne vrednosti in če mejne vrednosti tega parametra ne določa posebni predpis iz 3. člena te uredbe, je treba v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določiti mejno vrednost parametra na način, ki je za ta parameter določen v prilogi 2 te uredbe.

(4)

Mejne vrednosti parametrov za neposredno in posredno odvajanje komunalne odpadne vode so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.

(5)

Mejne vrednosti parametrov za neposredno in posredno odvajanje padavinske odpadne vode z javnih cest so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(6)

Če se industrijske odpadne vode iz naprave odvajajo v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za industrijsko odpadno vodo iz naprave uporabljajo mejne vrednosti, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena določene za neposredno in posredno odvajanje industrijske odpadne vode v vode.

6. člen

(mejna vrednost nitratnega dušika in sulfatov za neposredno odvajanje industrijske odpadne vode)

(1)

Mejna vrednost nitratnega dušika in sulfatov v industrijski odpadni vodi se za odvajanje v vodotok določi za posamezno vodno telo vodotoka v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi naslednjega izračuna:

&fbco;binary entityId="adff87a34-d97e-4bc4-9b49-b621d6917b75" type="jpg"&fbcc;

kjer je:

MVK – mejna vrednost nitratov oziroma sulfatov, izražena v mg/l, pri čemer se mejna vrednost nitratnega dušika izračuna iz mejne vrednosti nitratov z upoštevanjem masnega deleža dušika v nitratih,

DKS – koncentracija nitratov oziroma sulfatov za dobro kemijsko stanje površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda,

sQ(np) – srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka industrijske odpadne vode v vodotok, izražen v l/s, in

Q – največji 6-urni povprečni pretok industrijske odpadne vode, ki se odvaja v vodotok pri polni obremenitvi naprave, izražen v l/s.

(2)

Ne glede na izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka pa mejna vrednost nitratnega dušika ne sme presegati 30 mg/l in mejna vrednost sulfatov 3.000 mg/l.

7. člen

(mejna vrednost biološke razgradljivosti, amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo)

(1)

Mejne vrednosti biološke razgradljivosti, amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi v industrijski odpadni vodi so za odvajanje v javno kanalizacijo iz posameznih vrst naprav določene v tej uredbi in v posebnih predpisih iz 3. člena te uredbe.

(2)

Ne glede na predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave največjo letno količino industrijske odpadne vode in najnižjo stopnjo biološke razgradljivosti, ki je nižja od predpisane mejne vrednosti, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da je pri običajnem razredčevanju odpadne vode na skupni ali komunalni čistilni napravi stopnja biološke razgradljivosti, izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80% stopnje razgradnje odpadnih vod na čistilni napravi, in če je k vlogi priloženo mnenje upravljavca javne kanalizacije, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotuje.

(3)

Ne glede na predpisane mejne vrednosti amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave največjo letno količino industrijske odpadne vode in največjo vrednost koncentracije amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi v njej, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da zaradi odvajanja vseh odpadnih voda v javno kanalizacijo na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija amonijevega dušika v odpadni vodi ne presega 50 mg/l oziroma koncentracija sulfatov 300 mg/l, in če je k vlogi priloženo mnenje upravljavca javne kanalizacije, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotuje.

8. člen

(mejni emisijski delež oddane toplote)

(1)

Mejni emisijski delež oddane toplote za odvajanje industrijske odpadne vode v vodotok, ki je ciprinidna voda, je 0,8, za odvajanje industrijske odpadne vode v vodotok, ki je salmonidna voda, je 0,6, za odvajanje industrijske odpadne vode v vodotok, ki ni salmonidna ali ciprinidna voda, pa 1.

(2)

Mejni emisijski delež oddane toplote velja za vrednotenje emisijskih deležev oddane toplote, ki so izračunani za srednji nizki pretok vodotoka.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa lahko na pobudo upravljavca naprave ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se za vodotok, ki ni razvrščen med salmonidne ali ciprinidne vode, emisijski delež oddane toplote izračunava za dnevno povprečje vsakokratnega dejanskega pretoka vodotoka, če je zagotovljeno trajno merjenje pretoka vodotoka na kraju iztoka industrijske odpadne vode v vodotok.

(4)

Ne glede na mejno vrednost temperature odpadne vode, določeno v tej uredbi ali v posebnih predpisih iz 3. člena te uredbe, lahko ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave največjo vrednost temperature odpadne vode, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da gre za vode ki niso salmonidne ali ciprinidne vode, in da mejni emisijski delež oddane toplote, določen za te vode, ni presežen.

9. člen

(mejne vrednosti letnih količin nevarnih snovi)

(1)

Mejna vrednost letne količine nevarnih snovi v industrijski odpadni vodi ali odpadni vodi iz skupne čistilne naprave se za neposredno odvajanje industrijske odpadne vode določi za posamezno nevarno snov, za katero je določen standard kakovosti površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda, za vsako vodno telo vodotoka posebej v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi naslednjega izračuna:

MK = 31,5 * (0,15 * DKS * sQ_np)

kjer je:

MK – mejna vrednost letne količine posamezne nevarne snovi, izražena v kg/leto,

DKS – koncentracija nevarne snovi za dobro kemijsko stanje površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda, izražena v mg/l,

sQ(np) – srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka odpadne vode iz naprave, izražen v l/s.

(2)

Mejne vrednosti za letne količine nevarnih snovi veljajo za skupno količino v vode izpuščenih nevarnih snovi iz vseh iztokov naprave in se določajo samo za tiste nevarne snovi, ki so za posamezno napravo vključene v program meritev obratovalnega monitoringa, določenega v okoljevarstvenem dovoljenju.

(3)

Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca v okoljevarstvenem dovoljenju določi za odvajanje industrijske odpadne vode iz posamezne naprave in odpadne vode iz skupne čistilne naprave tudi večjo vrednost letne količine nevarne snovi, kot je mejna vrednost letne količine, če nevarna snov ni prednostna snov in je iz dokumentacije, priložene k vlogi, razvidno, da:

-

je za tehnološki proces v napravi uporabljena najboljša dosegljiva tehnologija,

-

je vodotok, v katerega se odvaja odpadna voda, voda 1. reda v skladu z zakonom, ki ureja vode, in

-

vsota letnih količin nevarne snovi, odvedenih v vodotok z odvajanjem industrijske odpadne vode iz vseh naprav na vodnem telesu vodotoka, ni večja od:

&fbco;binary entityId="a1e9db94e-3adc-4312-9880-e87c85b83341" type="jpg"&fbcc;

kjer je:

-

MK(vsota) največja vrednost vsote letnih količin posamezne nevarne snovi, odvedene v vodno telo vodotoka, izražena v kg/leto,

-

sQ(np) – srednji nizki pretok vodotoka na kraju najnižje nadmorske višine vodnega telesa vodotoka, izražen v l/s.

(4)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se mejna vrednost letne količine nevarnih snovi v industrijski odpadni vodi določi za posamezno prednostno snov v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, pri čemer se za srednji nizki pretok vodotoka šteje srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave, ki čisti odpadne vode iz naprave.

10. člen

(mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod)

(1)

Mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod se uporabljajo za:

-

iztoke skupne čistilne naprave in sicer za mešanico komunalne odpadne vode z industrijsko odpadno vodo iz ene ali več istovrstnih naprav, če delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda iz teh naprav, presega 40%, merjeno s KPK,

-

iztoke industrijske čistilne naprave, na kateri se izvaja čiščenje ali predčiščenje industrijske odpadne vode iz več naprav, v katerih poteka več različnih tehnoloških procesov,

-

skupne iztoke industrijske odpadne vode, če odpadne vode zaradi tehničnih razlogov ni možno obravnavati kot industrijsko odpadno vodo posamezne naprave.

(2)

Če se odpadne vode iz naprav iz prejšnjega odstavka mešajo ves čas odvajanja v enakem razmerju, se mejna vrednost koncentracije snovi za mešanico odpadnih vod izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="ad473b37b-fa99-44fb-b137-f8834fa1df49" type="jpg"&fbcc;

kjer je:

MVK(m) – mejna vrednost koncentracije snovi za mešanico odpadnih vod,

MVK(i) – mejna vrednost koncentracije snovi za odpadno vodo iz posamezne naprave, ki sestavlja mešanico,

Q(i) – letni povprečni pretok odpadne vode, ki sestavlja mešanico odpadnih vod,

i – zaporedna številka posamezne naprave, katere odpadna voda sestavlja mešanico odpadnih vod,

n – število vseh naprav, katerih odpadne vode sestavljajo mešanico odpadnih vod.

(3)

Če se odpadne vode iz naprav iz prvega odstavka tega člena ne mešajo ves čas odvajanja v enakem razmerju, se mejna vrednost koncentracije snovi za mešanico odpadnih vod izračuna na način iz prejšnjega odstavka, tako da ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi namesto letnih povprečnih pretokov odpadne vode drugačna časovna povprečja.

(4)

Mejne vrednosti iz prejšnjih odstavkov tega člena se izračunajo za tiste parametre odpadnih vod, ki se izražajo kot koncentracija snovi in so zanje s posebnimi predpisi iz 3. člena te uredbe določene mejne vrednosti.

11. člen

(mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod, ki vsebuje nevarne snovi)

V izračunu mejne vrednosti koncentracije nevarne snovi v mešanici odpadnih vod iz prejšnjega člena se za mejno vrednost koncentracije nevarne snovi MVKi upošteva vrednost 0, če gre za:

-

komunalno odpadno vodo,

-

nevarno snov v padavinski odpadni vodi, za katero v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest, ni določena mejna vrednost,

-

industrijsko odpadno vodo, za katero s posebnim predpisom iz 3. člena te uredbe za posamezne naprave mejna vrednost za nevarno snov, ki je predmet izračuna, ni določena.

III. VREDNOTENJE EMISIJE

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

Časovnica